Glasba v črkah: Kantavtorstvo na Slovenskem

Urednica številke je radijka Teja Klobčar, ki je poleg uvodne besede prispevala tudi pregled glasbenih značilnosti slovenskih kantavtorskih pesmi, ki je nastal na podlagi zasebnih in radijskih intervjujev. Sicer pa najprej Jani Kovačič v svojem članku s svojo razloži in umesti pojem kantavtor v širši kontekst. Marija Klobčar med pesemskimi viri in zgodovinskimi okruški zasleduje ustvarjalne sledi potujočih pevcev v našem prostoru, Matej Krajnc pa na podlagi časovnega in vsebinskega sosledja razvrsti domače kantavtorstvo na tri pomembnejša obdobja.

Sledi literarno-teoretski sklop. Milena Mileva Blažič literarnoanalitično obravnava besedila treh kantavtoric različnih generacij, Sandra Erpe pa se v svoji literarni analizi pesmi nagrajencev festivala Kantfest osredotoči na vprašanje, ali lahko njihova besedila označimo za uglasbeno poezijo. Stefan Simonek v svojem prispevku analizira po eno pesem Janija Kovačiča in Toma Waitsa skozi prizmo srednjeveške albe - pesmi svitanice. 

Sledi intervju Viktorja Škedlja Renčlja z znamenitim Dragom Mislejem - Mefom, Jure Potokar podoživlja Odpotovanja Tomaža Pengova, Boštjan Narat pa nam razkrije, kako ga je prav posebna kitara zanesla na kantavtorsko pot. Sledi članek neumornega Petra Andreja, v katerem oriše delovanje in namen festivala Kantfest International. 

Katarina Juvančič in Tomaž Hostnik se vsak v svojem članku namenita predstaviti skrivnosti ustvarjanja besedil in glasbe. Tematsko številko zaključi prispevek o italijanskem kantavtorju slovenskih korenin Giorgiu Gabru - njegove pesmi nam s prevodi in umestitvijo v kontekst približata Miran Košuta in Jani Kovačič.