Glasba v črkah: Zapluj, pesem borb in zmage

Pred kratkim je pri mariborski založbi Litera izšla monografija Kajuh v glasbi avtorja Franca Križnarja. Izšla je kot prva od sedmih napovedanih monografij, s katerimi bo naslednje leto obeležena 100. obletnica rojstva pesnika in partizana Karla Destovnika Kajuha (1922–1944). Križnar se s slovensko glasbo v narodnoosvobodilnem boju ukvarja že štiri desetletja, tokrat pa se je osredotočil na uglasbitve Kajuhove poezije. Te najdemo v različnih glasbenih žanrih in obdobjih, od zborov in samospevov do rock glasbe, od časa nastanka Kajuhovih pesmi med drugo svetovno vojno do danes. Gre torej za temo, ki je močno prepletena skozi številne plasti slovenske kulturne dediščine in je zato več kot vredna obravnave.

Križnarjeva monografija je precej obsežna, a dovolj pregledna. Po uvodnih pojasnilih o njenem nastanku sledijo poglavja, ki slikajo splošno podobo klasične glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v obdobjih med svetovnima vojnama, med drugo svetovno vojno ter po njej, s posebno natančno obravnavo glasbene ustvarjalnosti v okviru NOB-ja. »V času NOB na Slovenskem je čez 70 slovenskih skladateljev in glasbenikov komponiralo več kot 500 izvirnih kompozicij, od teh skoraj 300 zborovskih skladb in skoraj 80 samospevov.« Tukaj poleg zgodovinskega konteksta najdemo tudi slogovne obravnave različnih vplivov in tokov, ki so kreirali takratno podobo slovenske umetne glasbe ter njenih odmevov v partizanski pesmi. Križnar oriše splošne glasbene (ritmične, melodične, harmonske, oblikoslovne) značilnosti partizanske glasbe ter njene navezave na partizansko, zlasti Kajuhovo liriko. »Za slovensko glasbo v NOB je značilno, da ne kaže nobenega novega glasbenega sloga, temveč pomeni le podaljšek in prilagoditev slogov, že obstoječih med obema vojnama: nove romantike, pozne romantike, impresionizma in novega oziroma socrealizma.« Ta del monografije je opremljen z zanimivimi zgodovinskimi fotografijami in reprodukcijami, na primer koncertnih plakatov iz povojnega obdobja.

Teoretičnemu sledi praktični del monografije, v katerem najdemo incipite vseh dosegljivih tiskov glasbe na Kajuhovo poezijo, nekaj sploh prvič fotografiranih, objavljenih in še neizdanih del. Notnemu delu so priložene Vizitke k objavljenim skladbam, ki so kot komentarji k skladbam lahko zelo uporabne tako za raziskovalca-muzikologa kot tudi za izvajalca-dirigenta ali glasbenega pedagoga.

Križnar v sklepu med drugim poda misel, ki monografijo napolni s pomenom ter še enkrat poudari Kajuhovo umestitev ne le v našo kulturno dediščino, temveč tudi v živo kulturno dogajanje aktualnega časa: »Kajuhov pesniški opus (nekaj manj kot 150 enot, pesmi, med njimi pa tudi trije ciklusi) vse od nastanka (še pred drugo svetovno vojno in po njej pa vse do dandanašnjih dni) ostaja konstantno in tradicionalno zanimiv tudi za skladateljsko ustvarjalno srenjo. (...) Še več: Kajuhova poezija je našla svoje refleksije celo med oblikami, kot sta song in šanson, pa vse do dandanašnjih popovskih in rockovskih izvedb. V slednjih so ostale dokaz za to le izvedbe in posnetki, kajti tovrstna umetnost žal ni pustila za seboj nobenih (notnih) zapisov. Je pa zato še kako in aktualno prisotna na najsodobnejših elektronskih nosilcih.«

Avtor monografije v uvodu pravi, da »namen te monografije ni le znanstven (četudi je njena podoba prav taka – znanstvena)«. S to trditvijo bi se lahko le delno strinjal: knjiga se namreč bere zelo tekoče, napisana je v poljudnoznanstvenem slogu – posamezne informacije in trditve le poredko spremljajo opombe s konkretnimi navedbami virov. Zato bi jo težko opredelili kot znanstveno publikacijo, kajti prevladuje njena praktična uporabnost, ki sega izven strogo znanstvenih glasbenih krogov. Je pa monografija zgledno opremljena s seznamom virov in literature na koncu knjige. Križnarjeva monografija Kajuh v glasbi je vsekakor dobrodošel prispevek k širšemu dogajanju ob 100-letnici pesnikovega rojstva, še bolj pa je dobrodošel prispevek na področju glasbene stroke, saj morebitnemu raziskovalcu ali poustvarjalcu na enem mestu ponuja nabor podatkov ter umestitev in vrednotenje uglasbitev Kajuhovih pesmi kot izhodišče za njihove nadaljnje znanstvene in umetniške interpretacije.