05.09.2021

Glasba v črkah: Hartmanove prigode ali Hartmanove pripovedke po mariborsko

Knjiga Hartmanove prigode je zakladnica informacij, relevantnih za slovensko glasbeno zgodovino, le da so te nekoliko skrite v številne kratke zgodbe.

Tomaž Gržeta

Ervin Hartman: Hartmanove prigode

Da je bilo zaprtje države zaradi še vedno aktualne pandemije (v nekaterih primerih) možno izkoristiti tudi za ustvarjanje, priča knjiga Hartmanove prigode, ki jo je v preteklem letu spisal in pri založbi Kulturnega centra Maribor letos izdal znani in vsestranski mariborski glasbenik Ervin Hartman. Po srečenem naključju je knjigo dokončal ravno v času, da je izšla ob 90-letnici delovanja Pihalnega orkestra Pošta Maribor, ki ga je sam dolgo let vodil, tako kot nekoč njegov oče.

Ervin Hartman, rojeni Mariborčan, izhaja iz glasbene družine. Igral je različna trobila in tolkala, nabiral izkušnje v zabavnih ansamblih in simfoničnih orkestrih, poleg glasbene izobrazbe pa je zaključil še študij ekonomije. Glasbeno kariero je začel sredi minulega stoletja, dirigentsko pa leta 1967, ko je prevzel vodenje Pihalnega orkestra Pošta Maribor, katerega taktirko-štafeto je predal naprej šele leta 2019. Poleg številnih drugih dejavnosti je pomemben na področju založništva. Na začetku devetdesetih let je ustanovil še danes uspešno založbo Hartman, ki je slovenskim izvajalcem olajšala stik s tujo glasbo, pot do koncertnih odrov pa odprla tudi številnim slovenskim skladateljem.

Hartmanove prigode se najbrž berejo zelo različno, odvisno od narave in pričakovanj bralca. Glasbenik-raziskovalec bo morda naletel na veliko balasta, vendar je marsikatera pripoved lahko zanimiva tudi kot poučna ali zabavna prigoda. Med branjem celote bralec skoraj nevede odkriva v osebne spomine vpletene omembe glasbenega življenja štajerske prestolnice in še posebej Pihalnega orkestra Pošta Maribor. Pravzaprav je knjiga zakladnica informacij, relevantnih za slovensko glasbeno zgodovino, le da so te nekoliko skrite v številne kratke zgodbe. Te si v grobem sledijo kronološko, vendar niso bolj pregledno strukturirane in ne omogočajo hitrega iskanja podatkov – kar pa niti ni bil namen publikacije oziroma avtorja. Vsekakor je dragoceno odkrivati slovensko glasbeno (pol)preteklost skozi oči enega njenih vidnejših protagonistov, ki je skozi svoje delovanje slovensko glasbo vpel ne le v kontekst naše nekdanje in sedanje domovine, temveč tudi v čezmejno kulturno dogajanje.

Po drugi strani je knjiga lahkotno branje za vsakega bralca, željnega nezahtevnega, a hkrati poučnega in zabavnega branja. Prav posebno vrednost bo knjiga imela za lokalpatriote in številne (nekatere celo omenjene) Mariborčane, ki bodo z avtorjem lahko delili številne spomine, ovekovečene v knjigi, četudi iz drugačne, lastne perspektive.

O tem, da so spomini Ervina Hartmana res obsežni, priča dejstvo, da je del knjige, ki ga zaseda besedilo, dolga okrog 260 strani. Tvorijo ga kratke zgodbe – posamezni spomini, anekdote, pripovedi, ki povečini niso daljše od strani. Tem subjektivnim, skorajda intimnim utrinkom iz avtorjevega osebnega, poklicnega in javnega, umetniškega življenja sledi nekoliko bolj objektivni del knjige: približno 60 strani fotografij, ki odslikavajo v knjigi zajeto obdobje od sredine minulega stoletja do praktično predvčerajšnjega dne.