08.06.2020
Iz moje poslušalnice: Andrej Zupan
Tokrat svojo glasbo v poslušanje postavlja klarinetist Andrej Zupan. Je tudi dirigent in profesor, predvsem pa vsestranski glasbenik, ki mu nobena zvrst glasbe ni tuja.
Andrej Zupan: Pošiljam svoj izbor, tisto, kar mi je v trenutku prišlo na pamet. Izbral sem skladbe, skupine in ljudi, na katere me vežejo najlepši spomini, ki so nastali tekom moje glasbene kariere. Lahko bi jih poimenoval kar nekakšne moje glasbene ˝spominčice˝. Ker sem jih primoran izbrati ˝le˝ pet, je tole moj izbor:
Slavko Osterc - Sonatina (Najina zgodba, 1999)
Andrej: Tale duo Slavka Osterca je spomin na mojega očeta prof. Alojza Zupana Vuja, ki je bil moj največji vzornik igranja in poučevanja klarineta in glasbe nasploh. Velikokrat se spominjam, kako sva skupaj muzicirala. Prav neverjetno je, kako se najini življenji prepletata, kot motiv v Osterčevi skladbi.
Tomaž Habe - Pastirče mlado (1994)
Andrej: Druga skladba je delo mojega prijatelja, skladatelja in profesorja Tomaža Habeta. Napisal je kar nekaj skladb zame, ki sem jih krstno izvedel, kot klarinetist ali dirigent. Tale pa je bila napisana za meni zelo drag Orkester mandolina Ljubljana. Belokranjska narodna Pastirče mlado, ki v izvedbi mandolin zveni še bolj subtilno.
Jan Plestenjak – Barka iz perja (Do raja, 2005)
Andrej: Posebna vez se je stkala med nama skozi vsa ta leta. Od srednješolskih klopi, pa vse do danes sva ostala najboljša prijatelja. Nanj sem zelo ponosen, ker je iskren, pošten, delaven in pravi prijatelj. Povabil me je, da sem kot gost sodeloval na njegovem največjem koncertu do sedaj v Areni Stožice. 12 tisoč ljudi ni mačji kašelj. Skupaj z njim sem odigral skladbo Barka iz perja. Ta koncert in dogodek mi bo ostal za vedno v spominu. Tukaj pa prilagam originalno verzijo te skladbe. Jan Plestenjak in Barka iz perja
Bojan Adamič – Tratata, zdaj igra naša muzika
Andrej: Uf, tale udarna skladba Bojana Adamiča je pa verjetno največkrat izvajana skladba pihalnih orkestrov v Sloveniji. Izvedba s Pihalnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, mi je še posebej pri srcu. Tra-ta-ta, zdaj igra naša muzika!
Fran Milčinski, Borut Lesjak, Dečo Žgur: Ne čakaj na maj (1957)
Andrej: Slučajno me je glasbena pot zanesla v Cerkno, severno primorsko mestece, kjer domujejo prijazni, topli in srčni ljudje. Na ta kraj in ljudi me vežejo čudoviti spomini in dogodki. Godbeniki pa so tam še posebej očarljivi, kar dokazuje naslednji posnetek skladbe Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj v izvedbi Pihalnega orkestra Cerkno z izjemno vokalistko Nino Strnad.
Povezano
