Iz moje poslušalnice: Brina Jež Brezavšček

Nana Forte - Riba Faronika, Koroški APZ Mohorjan

Brina: Mnoge slovenska umetnike je pritegnila slovenska različica iz kozmogonije, riba Faronika, ki nosi svet in nekatere njene  vsebinske izpeljave.  Tokrat gre za uglasbitev pesmi Vena Tauferja skladateljice Nane Forte. Dva slovenska umetnika sta tako zopet obudila praspomin na naše izjemno bogato izročilo in spodbodla  vez, ki izvira iz globočine nastanka svetov. Kar lahko ukinja strah, odpira trdnost in pogum.

Tilen Lebar: Sonu st er

Brina: Všeč mi je povezava dela v obliki miniature, ki jo avtor poveže s skromnostjo, ki jo objektivizira in vnese v kompozicijski postopek. Pri skladbi gre tudi za prefinjeno zvočno oblikovanje, inštrument pa zvok nosi na mehkem, predišnem valu.

Marij Kogoj: Otroške, MPZ Glasbene matice Trst, Stojan Kuret

Brina: Nikoli ni odveč prisluhniti temu največjemu biseru otroške oz. mladinske zborovske glasbe, ne samo v slovenskem, temveč svetovnem pogledu. Prav vsem na svetu bi privoščila, da slišijo Kogojeve zlate žarke  glasbe in tistega razumevajočega, srčnega odnosa do otrok in mladih, ki preveva te Kogojeve pesmi.

Slavko Osterc: Suita za orkester, Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. Samo Hubad

Brina: Slavko Osterc je še vedno skladatelj, ki ga v Sloveniji preredko izvajajo. S svojo držo, nazori  in stremljenjem po najvišji kvaliteti  je  lahko vzor življenja in ravnanja umetnika.  Suita je oblika, ki je zgodovinsko uveljavljena forma, ob tem pa nudi veliko svobode v oblikovanju in interpretaciji, da ne povzroči nobene formalne škode poletu avtorja ali avtorice v stremljenju po oblikovanju sodobne glasbene govorice.

Vinko Globokar: Dialog o Zemlji

Brina: Spominjam se slike iz mladosti, na Bienalu v Zagrebu je Vinko pomakal svoj trombon, tudi razstavljen, na vodno  površino in malce globlje tudi. Tudi ta skladba ponudi to pestrost dogajanja in smel zagon Globokarjeve glasbene puščice, ki pa jo ves čas obdaja pozornost in preplet drugih območij – življenja, pogledov, situacij, interakcij.

Iz uredništva:

Brina Jež Brezavšček  je diplomirala iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof.  Urošu Kreku; študirala je tudi muzikologijo in klavir. Kasneje se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih za klavir in kompozicijo  (Hrvaška, Madžarska, Avstrija)  ter v elektronskih studiih (RTV Beograd, CIRM  Nica,  GRM Pariz). Zaposlena je kot izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer poučuje m.dr. glasbene predmete s poudarkom na razvijanju in promociji ustvarjalnosti.

Njene skladbe so izvajali na festivalih za sodobno glasbo in  koncertnih prizoriščih  v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, Švici, Franciji, Avstriji, Srbiji, Romuniji, Litvi,  in Združenih državah Amerike.

V njenem opusu je  v ospredju predvsem  komorna glasba, napisala je blizu 50 tovrstnih del. Poseben interes ima za vključevanje  odrskih elementov.  Občasno se posveča elektroakustični kompoziciji in delom za orkester.  Piše tudi  vokalno glasbo  in dela za otroke in mladino.

Njena glasba je zajeta v ospredju naprednega glasbenega razmišljanja s tehnikami in idejami, ki jih je povzela iz glasbene avantgarde poznega dvajsetega stoletja. Posebna moč glasbene materije je  v  modernih instrumentalnih postopih, ki jih skladateljica kombinira s  subtilnim občutkom za kreiranje zvoka. (Povzeto po Niallu O' Loughlinu iz spremne besede  k avtorski zgoščenki).