29.06.2021

Iz moje poslušalnice: Larisa Vrhunc

Tokrat poslušamo s skladateljico in pedagoginjo Lariso Vrhunc.

SIGIC

Larisa Vrhunc
Foto: Metod Tomac

Lojze Lebič – Queensland Music
Simfonični orkester RTV Slovenija

Larisa: Ko sem se v študijskih letih začela seznanjati s slovensko umetnostno glasbo, so me večkrat očarala dela Lojzeta Lebiča. Tudi druga, vendar poslušanje Lebičevih mojstrovin še vedno poleg spominov zbuja globoko občudovanje. Težko je izbrati le eno delo, a Queensland Music je eno tistih, ki ob vsakem poslušanju povedo še kaj novega.

Vinko Globokar – Par une forêt de symboles
Ensemble Aleph

Larisa: Skladba Gozd simbolov neponovljivega Vinka Globokarja me preplavi z goro spominov na najlepša glasbena leta, ko sem v različnih oblikah sobivala s Festivalom Slowind, ansamblom Aleph in njihovim dirigentom Michelom Pozmanterjem, pa seveda predvsem na Vinka Globokarja, glasbenega inovatorja in misleca, ki je izdatno podprl številne slovenske glasbenike, tudi mene. Njegova glasba ni nikoli udobna, je pa polna domislic vseh vrst.

Uroš Rojko – Tongenesis
Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Alexander Drcar (dirigent)

Larisa: S to skladbo sem se srečala že v študijskih letih, saj sem francoskim kolegom in profesorjem želela predstaviti kakšno res izvrstno slovensko delo. Šele kasneje sem spoznala, da se ta glasba v marsičem približuje spektralnemu načinu razmišljanja. Še vedno se mi zdi navdušujoče, kako se zvok rodi in se nato razkroji v poezijo.

Neville Hall – so flamed in the air
Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Marco Angius (dirigent)

Larisa: Epidemija virusa Covid-19 je globoko zarezala tudi v glasbeno življenje. Odlična ideja snovalcev programa Slovenske filharmonije, da enega od svojih ciklov namenijo tudi sodobni glasbi, se je morala preseliti na splet, a je vendarle botrovala tudi izvedbi ene najlepših novitet te sezone, so flamed in the air Nevilla Halla.

Isaac Posch – Balleta I; Pegam pisov cesarju je
Ensemble Cortesia, Ljoba Jenče

Larisa: V glasbi me pravzaprav zanima vse tisto, kjer je še prostor za iskreno raziskovanje zvoka in sebe. Žal delo ansambla Cortesia, ki je oživljal glasbeno in plesno dediščino zgodnejših glasbenih obdobij, ni prav dobro dokumentirano, so mi pa njihovi živi dogodki vedno odpirali oči in ušesa in me vodili k razmisleku o bistvu (glasbene) umetnosti.

Iz uredništva:
Larisa Vrhunc je v zadnjem obdobju intenzivno sodelovala pri zagonu festivala, ki bo, upa, nadaljeval to, kar je v preteklih dveh desetletjih za slovenski prostor pomenil Festival Slowind. Trdi, da je Forum nove glasbe preživel ognjeni krst, žal na spletu, pa vendarle.

Larisa Vrhunc – Drobtine časa (2020)