Iz moje poslušalnice: Franc Križnar

Jacobus Gallus/ Andrej Misson - Ecce, quomodo moritur iustus

Franc: Priredbo vokalnega moteta za trobilni kvintet sem izbral zaradi najmanj dveh, če ne že več razlogov: gre za neke vrste prvo (slovensko) glasbo v njenem kronološkem vrstnem redu nastajanja, porajanja, za njeno dokaj adekvatno (inštrumentalno) priredbo za zasedbo sodobnih trobil in nenazadnje tudi zaradi zdajšnjih, aktualnih in mladih izvajalcev, trobilnega kvinteta Schaka.

Janez Krstnik Novak – Matiček se ženi (ok. 1756-1833)

Franc: Nadaljujem z začetkom glasbenega gledališča na Slovenskem. Z odlomkom iz glasbenega klasicizma na Slovenskem (1790) iz Novakove glasbe za Linhartovo dramsko igro, komedijo Ta veseli dan, ali Matiček se ženi pa želim opozoriti na kvalitetno petje slovenskih dramskih igralcev (Drama SNG Ljubljana). Petje legendarnih igralcev Janeza Hočevarja Rifleta, Majde Potokarjeve, … izpred desetletij nazaj me je tako presunilo (saj sem še generacija, ki je vse to slišala in videla na omenjenem odru v živo). Glasbeni vložki v 2., 4. in 5. dejanju v smislu solističnih oz. ansambelskih prizorov glavnih oseb: Tončkova kanconeta »De polna ljubezen ognjena«, poklon kmečkih fantov in deklet baronu pred Matičkovo poroko »Čast in hvala vselej dala«, izpeljan v obliki rondoja ter bleščeči ansambelski finale »Zdej zapojmo, zdej vukajmo« pa je obenem spomin na tista leta in hkrati tudi na moje začetno spogledovanje z glasbeno umetnostjo, tudi prek gledališča: To takrat še dolgo ni bilo ne opera in ne opereta in ne balet. Pač pa …

Josip Ipavec – Možiček (polka)

Franc: … je letošnje leto posvečeno jubilantu in 100-letnici smrti Josipa Ipavca (1873-1921). Zato sem se odločil še za povsem inštrumentalni, orkestralni ples – Polko Josipa Ipavca, ki so ga Nemci še za časa življenja imenovali »slovenski Mozart. Njegova baletna pantomima Možiček me je pritegnila tako po kompozicijski fakturi kot po izvajalcih, izvrstnem in enem od obeh osrednjih državnih simfoničnih orkestrov Simfonikov RTV Slovenija. Pritegne me tudi zvok orkestra, ki je dandanes zagotovo povsem nekaj drugega kot pa so bili tisti prazačetki slovenske orkestralne glasbe ...  

Slavko Osterc – Religioso

Franc: Osterčeva Suita za orkester me s čestrtim od petih stavkom Religioso spominja na komunikativnost, saj predstavlja verjetno najbolj znano in najpogosteje kar samostojno izvajano Osterčevo skladbo doma in v tujini; tokrat spet s Simfoniki RTV Slovenija in dirigentom, maestrom Antonom Nanutom. Espressivo in močno introvertirani stavek pa marsikdaj najde svoje mesto tudi za poudarjena aviza (npr. Tretji program-Program Ars RA SLO).  To me še dodatno spominja na vseh 15 aktivnih del delovanja na RA SLO, seveda pa pred in po tem še dodatna desetletja povezave-poslušanje radia; to vsekakor še traja in je samo neke vrste nadaljevanje moje komunikacije s tem osrednjim in vseslovenskim medijem.

Karol Pahor – Oče naš hlapca Jerneja

Franc: Pahor in njegov hvalospev, obarvan pred (2. svetovno) vojno in zaznamovan s socrealizmom pri nas. Sodi v čas tik pred vojno. Po nastanku  stoji to delo  osamljeno v naši zborovski literaturi po zasnovi in izrazu. Privabil me je tako moj (osebni) odnos do vokala - zbora (sam sem zelo kratek čas tudi pel v njem). Njegov homofoni slog toliko bolj preseneča, ker se odločno izmika nazorom »Osterčeve (kompozicijske) šole« in pa seveda še eni mladi izvajalci – Mešani pevski zbor KGBL, ki ga vodi eden od osrednjih slovenskih zborovodij in skladateljev ter pedagog Ambrož Čopi. Njegovo izvedbo sem izbral prav zaradi še enega sodobnega, modernega interpretacijskega pristopa, zaradi zvoka samega: »V meni ne ton« (Vilko Ukmar).

Iz uredništva:
Muzikolog Franc Križnar je najprej deloval v gospodarstvu, nato pa v kulturi, glasbenem šolstvu in nazadnje kot glasbeni novinar in urednik na Radiu Slovenija, kjer je bil upokojen 2007. Vmes je bil še asistent na Filozofski fakulteti, soustanovitelj in predstojnik dveh glasbeno informacijskih inštitutov ves čas pa glasbeni kritik, esejist, publicist in avtor monografij, referatov in drugih publikacij. Sodeluje in so-vodi domače in tuje simpozije, ob tem je tudi pedagog, predavatelj in urednik. V COBISS-u ima vpisanih čez 1.200 enot objavljenih del. Zadnji njegov letošnji knjižni opus je izvirna znanstvena monografija Kajuh v glasbi (Maribor, Litera, 2021).