24.03.2020
Iz moje poslušalnice: Nuška Drašček Rojko
Le redki na slovenski sceni tako spretno krmarijo med klasičnimi in zabavnimi odri, kot to zna Nuška.
Nuška: Pošiljam svoj seznam... je bilo pa težko izbirati, priznam - in jutri bi bil seznam najbrž čisto drugačen!
Aleksander Mežek – Julija (Menu, 1981)
Nuška: Prekrasno, nežno besedilo s čudovito melodijo...začarana odkar sem jo prvič slišala!
Siddharta – Ledena (Infra, 2015)
Nuška: Nekaj nosi v sebi ta skladba, neko bolečino in ranljivost, ki se - vsaj zame - vrhunsko kombinirata z rock zvokom.
Jaša Lorenčič: Recenzija albuma Infra (Odzven)
Trkaj – Pleš (Rapostol, 2007)
Nuška: Takoj ti nariše nasmešek na obraz, noge pa takoj lažje stopijo! Pozitiva do konca!
Darja Švajger – Prisluhni mi (Darja Švajger v živo s simfoniki in Big Bandom RTV Slovenija: Moji obrazi, 2008)
Nuška: Meni ena od najlepših - če ne kar najlepša - naša evrovizijska. Tu so se res vsi elementi sestavili - besedilo, glasba in seveda krasni žamet naše Darje...
Magnifico - Tivoli (Charlatan De Balkan, 2016)
Nuška: Od njega bi jih lahko še kar precej naštela, ampak tale mi je še toliko bližje, ker je zmagovalna tudi pri sinu Luki - velikokrat si jo pojeva, v avtu je pa vedno "na tapeti", haha!
Žiga Valetič: Samoironični vrhunci v slovenskem popu, recenzija filma (Odzven)
Iz uredništva:
Nuška Drašček je vsestranska pevka, ki se je javnosti širše prvič predstavila leta 2004 v Oddaji Bodi idol. Od tedaj je prisotna na vseh slovenskih odrih, ukvarja se s popularno, zabavno, črnsko duhovno glasbo, muzikalom... Po končanem magisteriju iz solopetja pa se njena kariera vzpenja tudi na opernih prizoriščih doma in v tujini. Takole je zmagala na Popevki 2017:
Povezano
