Iz moje poslušalnice: Vladimir Hrovat

Vladimir Hrovat: Ob podanem »izzivu«, ki ima še posebej v trenutno »čudnem času« za svoj smoter promocijo slovenske glasbe, sem se z veseljem odzval, se podal v raziskovanje posnetkov, ki so na voljo prek YouTube-a in poiskal takšne, s katerimi sem na kakršenkoli način nekako povezan. Bilo je zanimivo, pa upam, da bo tudi drugim.

Uroš Krek – Invenziones Ferales za violino in godala (1962)

Vladimir: Prva »povezava« (čeprav je popolnoma neodvisna): Februarja 1962 je »pod mojim peresom«, takrat  petnajstletnika na šolskih počitnicah v Sarajevu, nastala Fantazija za ustno harmoniko in godala. Tema, ki jo v moji skladbi prinese ustna harmonika je neverjetno podobna, domala identična tematiki, ki jo na začetku Krekovih Invenziones Ferales prinesejo godala. On je pa svojo čudovito skladbo tudi napisal še istega leta – 1962!
Druga povezava: Leta 1968 smo s čudovitim slovenskim solistom Igorjem Ozimom Krekove Invencije posneli z godali Simfoničnega orkestra (tedaj) Radia Ljubljana, katerega član sem že bil.
(P.S.: Če bi v tistih časih študiral kompozicijo, ki je sicer nisem, bi si želel to početi pri Urošu Kreku, takratnemu predavatelju na Akademiji za glasbo v Ljubljani.)

Jani Golob – Planica Slow Motion Theme (1997)

Vladimir: Prva povezava: Kot violinista sva z Janijem bila kolega v službi (v orkestru)  in istočasno na Akademiji za glasbo. Prijatelja, katerih vezi so se pozneje ob nastanku družin razširile tudi nanje in tudi še do danes niso ugasnile, čeprav so pa res bolj poredke. 
Druga povezava (z izbrano skladbo): Moj vnuk Matic od svojega desetega leta skače na smučeh! Morda bo kdaj tudi kakšen njegov skok spremljala Janijeva glasba!?

Pepel in kri – Dan ljubezni (Dan ljubezni, 1976)

Vladimir: Leta 1975 sem še služil vojaški rok JLA v Beogradu, ko je izjemno popularnost dosegla slovenska uspešnica Dan ljubezni. Ker sem v svojem polku vodil klubsko glasbeno dejavnost in tudi zabavni ansambel, sem na zadnjem armadnem kulturniškem tekmovanju na katerem sem še sodeloval, ob svoji bas kitari tudi zapel – in s svojo zmago doprinesel tudi k celotni zmagi svoje garnizije. Lep spomin. Še posebej, ko so me sovojaki »metali po luft'«!

Siddharta in Simfoniki RTV Slovenija – Pot v X (Stadion Bežigrad, 2003)

Vladimir: Prva povezava: Vodja ansambla Siddharta, Tomi Meglič, je bil sošolec moje mlajše hčerke Maje.
Druga povezava: Na velikem koncertu za Bežigradom sem sodeloval kot violinist pri Simfonikih RTVS. Odlične priredbe, Siddhartovci so se izkazali kot odlični glasbeniki, užival sem; sem čisto lepo »k'r mau not padu«!

Slavko Ivančič - Ko mene več ne bo Moja ljubezen, 2003)

Vladimir: Krasno besedilo, krasna glasba, vse skupaj tako intimno. Ena najlepših ali pa kar najlepša slovenska pesem zadnjih dveh desetletij. Včasih jo zaigram intimni družbi, čisto sam z ustno harmoniko – in se vsi znajdemo v nekem posebnem vzdušju … ob pesmi brez besed. 
Me pa zmrazi sicer odlična, pa vendar vsebini popolnoma neustrezna mogočna izvedba slovenskega udarnega vokalnega tria; tako kot me zmrazijo tudi vojaško junaške izvedbe tako pacifistične prelepe slovenske himne!

Iz uredništva:
Vladimir Hrovat se je leta 2017 predstavil v oddaji Slovenski solisti. Kot pravi, je imel za promoviranje njegovega skladateljskega in poustvarjalnega dela z ustno harmoniko in pri sodelovanju s kitaro in harfo veliko zaslug maestro Anton Nanut. »Pomembna je bila njegova beseda pri naročilih novih skladb za Slovenski oktet, prav tako pa tudi za Kogojeve dneve v Kanalu ob Soči. In nekoč se je zelo odločno postavil za izvedbo moje Sinfoniae Concertante za violončelo in orkester na Dnevih slovenske glasbe. Res sem mu iskreno hvaležen!
Imel sem pa srečo, da sem uspel najti razpoložljiv posnetek svoje sicer mladostne skladbe za simfonični orkester iz leta 1965, iz časov svojega navduševanja za t.i. »simfonični jazz«, ki sem jo pozneje predelal za »svoj« solo in orkester (na posnetku od 37:45 do 43:08).«

Oddaja Slovenski solisti na Radiu Slovenija, 14. november 2017.