Kakal bom na tvoje stroške

Zasedba Smacked očitno ne počiva in se že predstavlja z novim albumom. Predstavitvenemu prvencu tokrat sledi bolj zgoščen, mogoče malo manj dinamično razgiban, a vseeno trpežen in kompakten glasbeni izdelek. Dvanajstim pesmim v angleškem jeziku botruje enaka žanrska zgodba. Z vokalno in inštrumentalno melodiko ter podkrepljenim hitrim tempom se je spet ukvarjal producent Nenad Putnik v studiu ATTIC. Tokrat je protagonist platnice odsurfal do svoje »garsonjere«? Umetniško delo Mortisa in oblikovanje Erika Pibernika je vredno poglobitve. Plošča On Your Expense! dokazuje, da je glasba lahko zanimiva tudi brez nepotrebnega kompliciranja in dodelovanja inštrumentalnih aranžmajev in postprodukcije. Če se ideja uresniči na ta način, je poslušljiv še tako enoličen in za žanr značilen album. Enako velja za sporočilnost. Sicer pa je tovrstna glasba najbolje prebavljiva na odrih, v živo.

Kvartet je šel še bolj v enoličje, a nič zato. Zdi se, da se je znašel v svojih tirnicah. Če je dinamika skorajda enaka skozi celotni izdelek, pa se posamični deli lahko združijo v toliko bolj resnično adrenalinski zvočni izlet, nadvse primeren za podlago ob športni ali kaki drugi aktivnosti. Kitarski rifi Žana Ferenčaka nakazujejo inovativnost, ritem tandem basista Klemna Slatinka in bobnarja Andraža Šešlja Pangerca se je še bolj poenotil v glasbeni podstati, podobno enovit in ravno prav melodičen pa je tudi vokal Matija Vižina. 

Pozitivno naravnana in uporniška lirika je enako kot na prvencu odprta navzven, v vse bolj stresno družbo. Z gledišča človeka, ki ga lahko rešuje že svetlo sijoče sonce, vsako leto sicer bolj vroče. Pa vendar naj ne skrbimo, saj planet ohlajamo (Lose Control). Dinamični odklon albuma je v malce hitrejši konjenici z vmesnim inštrumentalnim delom. Končno je čas, da gremo dalje, in to z obvezno spevnimi spremljevalnimi vokali (Fool Fighters). Nadaljevanje nas bodri vsem današnjim nebulozam navkljub in v isti sapi se počasi krepi enotno sporočilo albuma. Inštrumentalni del temu ne oporeka. Zdržati moramo do konca. Z odprtimi očmi in mislimi moramo nadaljevati in ne verjeti lažem, spali bomo, ko bomo umrli (Ghosts). Konec prve tretjine se odraža v triminutni in srednje hitri stalnici. Tokrat se sliši naštudirani kitarski solo v dveh delih. 2, 3, 4 intro je logično nadaljevanje triakordnega, dvominutnega, vokalno-inštrumentalnega drvenja (Left On Seen).

Polovica albuma je mimo in njegove značilnosti se potrdijo v skladbah Backbone Splitter in Infiltrate. Čeprav je težko, bomo skupaj uspeli preoblikovati svet. Dog with anxiety laja iz povprečja druge tretjine albuma. Zadnja se začenja in končuje z odklonsko zanimivim basom in pade v še hitrejšo klasiko še krajšega osmega komada s top tri refrenom: »I Am going EVERYWHERE, Stop me and you'll be dead! / I Am going EVERYWHERE, Hey, you sir? / What did you say to me?« Sledi svoji poti, torej biti povsod! Po izvajalčevem mnenju ti lahko sodi le cesta. Let's go! V isti predalček spada naslednja skladba, Rise Up, ki najbolj dobesedno prepoznava zgrešeno sedanjost v delo vpreženega in marljivega človeka, ko šef bogati, sami pa siromašimo tako na materialnem kot duhovnem poligonu te podganje dirke. Tako podaja svoje namere: »So I will shit on your expence  / It's not a steal it's self-defense.« Da je vse skupaj še bolj ironično, se iz ozadja oglašajo nepogrešljivi spremljevalni vokali. Nadaljevanje v konec druge plošče spevnih postpankerjev nas opozarja na neizbežno resničnost o minljivosti vsega (Hadabnu 2). Preostali mesti za najbolj melodični refren sta zavzela šesti in dvanajsti komad. 

Plošča On Your Expence! dokazuje, da je glasba lahko zanimiva tudi brez nepotrebnega kompliciranja in dodelovanja inštrumentalnih aranžmajev in postprodukcije. Če se ideja uresniči na ta način, je poslušljiv še tako enoličen in za žanr značilen album. Enako velja za sporočilnost. Sicer pa je tovrstna glasba najbolje prebavljiva na odrih, v živo.

0