20.07.2011

MusMA – Mladi glasbeniki v etru

Med desetimi evropskimi festivali, vključenimi v mednarodni projekt MusMA – Music Masters on Air, je tudi Festival Ljubljana, naši predstavnici v projektu MusMA pa sta skladateljica Nana Forte in pianistka Nina Prešiček.

Maia Golobič

Nana Forte (foto: osebni arhiv)
Foto: osebni arhiv

V letošnjem glasbenem poletju se nam bodo v okviru projekta MusMA znova predstavili mladi evropski glasbeniki in skladatelji. Mednarodni projekt MusMA – Music Masters on Air povezuje evropske festivale s skupnim ciljem promovirati sodobno umetnostno glasbo. V projektu sodeluje deset festivalov iz osmih držav Evropske unije, med katerimi je s Festivalom Ljubljana zastopana tudi Slovenija, ter Turčije in Srbije. MusMA ob podpori Evropskega združenja festivalov, Evropske radiodifuzne zveze, Euroradia, Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij ter FestLaba spodbuja tesno sodelovanje festivalov z nacionalnimi radijskimi postajami, ki koncerte posnamejo in posredujejo radijskim postajam po Evropi ter s tem pripomorejo k širši odmevnosti projekta.

V žarišču projekta, ki je bil ustanovljen leta 2009 v okviru evropske pobude FestLab za ustvarjalnost in inovativnost, so naročila novih glasbenih del in organizacija koncertov z izvedbami teh del na festivalih v različnih državah. Vsak festival, ki je član projekta MusMA, se obveže, da bo vsako leto naročil novo delo pri izbranem skladatelju svoje države, isto skladbo pa je v svoj program dolžno uvrstiti še pet drugih festivalov, vendar v izvedbi različnih izvajalcev. Dela so nadalje predstavljena na glasbenih delavnicah, ki odpirajo dialog med študenti kompozicije in muzikologije z izvajalci in skladatelji o skladbah in njihovih izvedbah. Delavnice so namenjene univerzitetnim profesorjem, učiteljem na glasbenih šolah ter skladateljem in interpretom različnih narodnosti.

MusMA tako predstavlja izjemno priložnost za uveljavitev mladih skladateljev in glasbenikov v mednarodnem prostoru ter hkrati opozarja na problem sodobne glasbene ustvarjalnosti, ki je praviloma omejena na (pre)ozek krog poznavalcev. Snovalci projekta si preko premišljeno zasnovanih sporedov prizadevajo sodobno glasbo približati širšemu občinstvu, ki se udeležuje poletnih festivalov.

Snovalci projekta vsako leto določijo tematiko, ki ji morajo skladatelji slediti pri snovanju svojih novih del. Letošnja tema se z naslovom »Glasba in okolje« navezuje na 200. obletnico rojstva madžarskega skladatelja in pianista Franza Liszta. Skladbe naj bi bile napisane za klavir, po mnenju vodij projekta pa naj bi odražale tudi eno glavnih značilnosti izstopajočih skladb romantičnega obdobja, namreč novo videnje pokrajine, naravnega in urbanega okolja: »V Lisztovih delih sta se videnje narave in odnos do nje združila v občuten glasbeni jezik, ki je simfoničen in predvsem pianističen. Projekt se navezuje na odnos do okolja, narave, pokrajine, do vsega, kar danes imenujemo okolje. Umetniki lahko torej raziskujejo svoje videnje narave in pokrajine (tudi arhitekture), ki nas obdaja, ter ga povežejo z videnjem narave v 19. in 20. stoletju.«

Poleg Nane Forte se s svojimi novimi deli predstavljajo še ti skladatelji: Thomas Smetryns (Belgija), Vit Zouhar (Češka), Marcell Dargay (Madžarska), Andrea Padova (Italija), Mateusz Ryczek (Poljska), Joᾶo Godinho (Portugalska), Božidar Obradinović (Srbija), Iluminada Peréz Frutos (Španija) in Fazh Orhun (Turčija).

Letošnji slovenski predstavnici v projektu MusMA sta skladateljica Nana Forte in pianistka Nina Prešiček. Nana Forte je za to priložnost napisala skladbo Broken Car (Pokvarjen avtomobil), ki je krstno izvedbo doživela na otvoritvi letošnjega projekta, na festivalu MusMA – Atelje za sodobne skladatelje in izvajalce, ki je potekal od 27. do 30. junija v španski Granadi, različni pianisti pa jo bodo zaigrali še na festivalih v Belgiji, na Portugalskem, v Španiji, Srbiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V okviru Festivala Ljubljana se bodo od 1. do 3. avgusta zvrstili trije koncerti, ki bodo posvečeni obletnici skladatelja F. Liszta in njegovim novatorskim ustvarjalnim vzgibom, pri čemer bodo ob Lisztovih delih svoje mesto našla tudi dela sodobnih skladateljev