Novosti Založbe ZRC

Založba ZRC je na novinarski konferenci 15. 5. 2013 predstavila vrsto novih publikacij s področij muzikologije, jezikoslovja, literarnih ved, etnologije, arheologije, geografije, kulturne zgodovine in biologije. S področja glasbe so novitete dve tiskani in tri spletne izdaje.

Strokovna glasbena literatura je bogatejša za novo Zgodovino glasbe na Slovenskem, ki pomeni že drugi tovrstni prispevek v šestih mesecih (novembra 2012 se je pod Slovensko glasbo podpisala Darja Koter). A gre tokrat za drugačen, znanstveno poglobljen pristop, ki pomeni izvirno zasnovo in novo izvirno periodizacijo oziroma vsebinsko razporeditev. Glasbeno dogajanje na slovenskih tleh bo predstavljeno v štirih zvezkih, tokrat je luč sveta ugledal prvi. 

Urednik zvezka, muzikolog dr. Jurij Snoj, je predstavil prvi del zbirke, ki obsega glasbo na Slovenskem do konca 16. stoletja. Ker gre za časovno obsežno in vsebinsko zelo raznoliko snov, je kot snovalec zasnove in glavni avtor k sodelovanju povabil več soavtorjev, specialistov za posamična področja in obdobja. Pod različna poglavja so se podpisali dr. Alenka Bagarič, dr. Marc Desmet, asist. Klemen Grabnar, dr. Metoda Kokole, dr. Darja Koter, dr. Marko Motnik, dr. Aleš Nagode in dr. Katarina Šter. Prvi zvezek seže najprej v daljno predpreteklost in predstavi relikte, ki nakazujejo glasbene vidike posameznih predzgodovinskih kultur, nadaljuje s srednjeveškimi koralnimi rokopisi, predstavi sledove slovenske ljudske pesmi in urbanih glasbenih kultur, glasbo v plemiškem okolju in prva prizadevanja za polifono umetnost ter glasbo protestantskih pesmaric. Čeprav je Zgodovina glasbe na Slovenskem I pisana kot znanstveno delo, vzdržuje širši pogled in s tem razpira širša kulturološka razmišljanja in primerjave o kulturi zvočnosti in glasbe v preteklih obdobjih slovenske zgodovine.

Poleg prvega zvezka nove glasbene zgodovine je bil na novinarski konferenci predstavljen nov, 57. zvezek muzikološke zbirke Monumetna artis musicæ Sloveniæ: Glasba v Kopru v 17. stoletju, ki je posvečen glasbeni dediščini primorskega slovenskega dela Slovenije in predstavlja umetniško najtehtnejša ali unikatna dela skladateljev, katerih glasbo so v drugi polovici 17. stoletja izvajali v koprski stolnici. Uvodno razpravo z revizijskim poročilom je napisala dr. Metoda Kokole, notno gradivo novega zvezka pa obsega transkripcije skladb Giovannija Antonija Rigattija (Gloria a 6 in Laudate pueri) in Carla Grossija (O anima peccatrix).

Poleg tiskanih novosti je Muzikološki inštitut predstavil tudi novo spletno zbirko Slovenska glasbena dediščina, ustanovljeno leta 2012. Gre za prvo tovrstno zbirko v Sloveniji, v njej pa imajo svoje mesto znanstvene izdaje glasbenega gradiva ter raziskave s področja nacionalne glasbene dediščine. Na spletu so dostopne prve tri razprave:

1. dr. Jurij Snoj: Kompendij koralnega petja. Rokopis 501 iz Frančiškanskega samostana Novo mesto

Gre za znanstvenokritično izdajo koralnega učbenika iz frančiškanskega samostana v Novem mestu, katere vsebina je dostopna preko petih interaktivno povezanih nivojev: kot faksimile izvirnika, kot diplomatski prepis, kot kritični prepis, kot prevod v slovenščino in v obliki sodobnega povzetka.

2. dr. Radovan Škrjanc: Osnove klavirske in orgelske glasbe

Spletna publikacija prinaša kompleksen znanstveni in multimedijski prikaz rokopisa Noten-Buch darinnen die Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel enthalten in obsega faksimile objavo, znanstvenokritični prepis, slovenski prevod in pet obsežnih znanstvenih razprav z umestitvijo in analizami vira.

3. dr. Katarina Šter: Srednjeveški koral v kartuziji Žice

Študija predstavlja enega najpomembnejših srednjeveških glasbenih rokopisov s slovenskih tal, ki je nastal konec 13. stoletja, in obsega glasbo oficija kartuzijanskega reda.