Mednarodni muzikološki simpozij Syntagma Musicum, 1619–2019

Glasbena stroka se letos spominja enega pomembnejših glasbenoteoretičnih del v zgodovini evropske glasbe, traktata Syntagma Musicum nemškega skladatelja in teoretika Michaela Praetoriusa (1571–1621). Tretji zvezek tega dela je izšel pred natanko 400 leti. Ta izjemna enciklopedija je vplivala na razvoj glasbene teorije in prakse skozi celotno 17. stoletje ter ostala znana in cenjena do današnjih dni, ko je dragocena predvsem pri raziskovanju inštrumentarija in glasbenih praks Praetoriusovega obdobja na prehodu iz renesanse v barok. Pomena obletnice izida tega pomembnega dela se dobro zavedajo strokovnjaki, zaposleni na Muzikološkemu inštitutu pri ZRC SAZU, zato so skupaj z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana povabili k sodelovanju domače in tuje strokovnjake za staro glasbo ter organizirali mednarodni muzikološki simpozij. Posvetili so ga predvsem Praetoriusovemu epohalnemu delu Syntagma Musicum, prav tako pa so temo povezali z našim kulturnim prostorom ter osvetlili glasbeno življenje, ki je cvetelo pod patronatom plemiške družine Khisl iz graščini Mrzli potok (Kaltenbrunn) na Fužinah pri Ljubljani. 

Mednarodni muzikološki simpozij Syntagma Musicum je bil visoko strokoven in je zgledno ter ugledno obeležil 400. obletnico izida istoimenske glasbene enciklopedije Michaela Praetoriusa. Slovenske muzikologe in glasbene poustvarjalce je uspešno izpostavil v kontekstu mednarodnega umetniškega in humanističnega dogajanja.

Simpozij je potekal dva dni, v ponedeljek, 8., in torek, 9. aprila. Prvi dan so se predavanja zvrstila v Mali in Prešernovi dvorani ZRC SAZU, nato je sledil koncert v Atriju ZRC. Prvi sklop predavanj je bil posvečen Praetoriusovim kompozicijam in izvajalskim praksam (predvsem o večzborovskih skladbah in fleksibilnosti zasedb), ki jih je Praetorius obravnaval v svojem traktatu. Nastopila sta Jeffery Kite-Powell z Državne univerze na Floridi in Walterj Kurt Kreyszig s kanadske Univerze v Saskatchewanu. Sledil je sklop predavanj, posvečen praktičnim vprašanjem izvajalske prakse: organist in čembalist Dalibor Miklavčič je govoril o Praetoriusovih poenostavljenih, iz prakse izhajajočih navodilih za uglaševanje glasbil s tipkami, ki ga najdemo v znamenitem traktatu, gambist in čembalist Domen Marinčič pa je predstavil svojo raziskavo, usmerjeno v zgodovinska pričevanja o spremembah tempa v skladbah od Praetoriusovega časa naprej. V nadaljevanju je o italijanski terminologiji (med drugim o izrazih koncert in motet), ki je v Praetoriusovem času prodrla v nemško govoreče dežele, razpravljala Marina Toffetti z Univerze v Padovi. Nejc Sukljan z Oddelka za muzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti je predstavil svojo raziskavo o tem, v kolikšni meri in v kakšni obliki pri Praetoriusu zasledimo nadaljevanje teoretičnih pogledov na glasbene moduse, ki jih je v 16. stoletju razvil teoretik Gioseffo Zarlino. Na področji organologije in ikonografije so posegla predavanja ameriškega predavatelja Matthewa Zellerja z Univerze Duke v Durhamu, Wouterja Verschurena, fagotista in predavatelja s Kraljevega glasbenega kolidža v Londonu ter Kraljevega konservatorija v Haagu, in Samanthe Owens, predavateljice z novozelandske Viktorijine univerze v Wellingtonu. Zeller je govoril o možnostih rekonstrukcije izvirnih seicentovskih godal s pomočjo grafičnih upodobitev glasbil, ki so v Praetoriusovem traktatu Syntagma Musicum upodobljena v natančnem merilu. Verschuren je predstavil basovske različice dulciana (predhodnika fagota) ter njihovo možno uporabo v ansamblih Praetoriusovega časa. Samantha Owens je raziskala del obsežnega spomeniškega fonda spominskih knjig pretežno nemških in nizozemskih študentov in intelektualcev Praetoriusovega časa. V njih je namreč zasledila številne likovne upodobitve glasbenikov, katerih glasbila lahko povežemo s tistimi, ki so upodobljena v traktatu Syntagma Musicum, ter odprla možnost interdiciplinarne (muzikološke in umetnostnozgodovinske) raziskave seicentovskega inštrumentarija severne Evrope.

Peter Holman, britanski dirigent in muzikolog, strokovnjak za baročno glasbo in predavatelj na Univerzi v Leedsu, je pripravil osrednje javno predavanje. Izhajajoč iz znamenite naslovnice enciklopedije Syntagma Musicum, na kateri je neznani grafik upodobil izvedbo večzborovske glasbe, je Holman osvetlil različne tradicije in tehnike podajanja takta v 17. in 18. stoletju pri izvedbah monumentalnih glasbenih del, ki zahtevajo večjo izvajalsko zasedbo, pogosto razdeljeno v manjše skupine, razporejene po prostoru. S tem je odprl nekaj pomembnih vprašanj s področja izvajalske prakse, predvsem vodenja večjih (vokalno)-inštrumentalnih zasedb v času pred pojavom sodobne tehnike (in koncepta) dirigiranja sredi 19. stoletja. Pri tem se je ob omenjeni naslovnici ozrl tudi k številnim slikarskim portretom skladateljev obravnavanega obdobja, na katerih različni ikonografski atributi (npr. zvitek papirja, uporabljen za podajanje takta, partitura, glasbilo) pričajo o spreminjanju pomena ustvarjanja glasbe, priprave priredb in vodenja izvedb.

Koncert, ki je sklenil prvi dan simpozija, je pripravil ansambel musica cubicularis, tokrat v zasedbi ansambla viol da gamba; nastopili so Domen Marinčič, Christoph Prendl, Christoph Urbanetz, Dávid Budai in Cristiano Contadin. Njihov zbrani, prefinjeno zveneči nastop je bil prežet s pristno izpovednostjo izbranega repertoarja in smoga lahko doživeli kot oživitev teoretskih vsebin, predstavljenih na predavanjih. Spored so spletli iz del Michaela Praetoriusa in njegovih sodobnikov Matthia Ferrabosca, Claudia Merula, Angela Barbata, Jacquesa Arcadelta, Annibala Padovana, Romana Michelija in Lodovica Balbija, ki so nekatere izmed svojih madrigalov, motetov in canzon, izdanih v Benetkah na koncu 16. in začetku 17. stoletja, posvetili članom plemiške družine Khisl iz Fužin pri Ljubljani. S tem je koncertni spored napovedal vsebino predavanj, ki so sledila v torek v predavalnici fužinske graščine, danes Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana.

O odmevih Praetoriusovih glasbenih in teoretskih del v protestantskih deželah in v francoski tradiciji plesne glasbe sta spregovorila Lucinde Braun z Univerze v Regensburgu in Andrew Woolley s Fakultete za družbene vede v Lizboni. Za našo glasbeno preteklost morda najzanimivejši del sporeda je osvetlil zgodovino družine Khisl ter njene prijateljske in mecenske povezave z italijanskimi renesančnimi in zgodnjebaročnimi skladatelji. Vsebine so predstavili predstojnica Muzikološkega inštituta Metoda Kokole, Chiara Comparin iz Vicenze in Dinko Fabris z Univerze v Basilicati, ki nas je seznanil z nenavadno življenjsko zgodbo Giacoma Gorzanisa, slepega skladatelja in virtuoza na lutnji, čigar povezanost s kranjskimi Khisli je v preteklih letih stopila v fokus raziskav slovenskih muzikologov. Več o družini Khisl in njeni rezidenci, graščini Mrzli potok na ljubljanskih Fužinah, smo izvedeli ob zaključku simpozija. Predavanja so pripravili Veronika Pflaum iz Gorenjskega muzeja v Kranju, Barbara Žabota iz Zgodovinskega arhiva v Ljubljani ter Peter Krečič, nekdanji kustos in direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Vodeni ogled fužinske graščine je pripravila strokovna sodelavka muzeja Katarina Metelko.

Vsi dogodki simpozija so bili precej dobro obiskani, o zanimanju strokovne javnosti pa priča tudi jasno izraženja želja po poglobljeni debati, ki je sledila vsakemu prispevku. Žal se je tukaj razkrila organizacijska pomanjkljivost: namesto da bi zagotovili dovolj časa za skupni premislek o obravnavanih temah, se je vodjem sporeda zdelo primerneje, da se pred posameznim predavanjem predstavi življenjepise nastopajočih predavateljev. Gotovo bi ti svoje mesto lahko našli v sicer zgledno oblikovani brošuri s povzetki predavanj. Koncert, ki so ga pripravili organizatorji simpozija, je bil na visoki tehnični in umetniški ravni, česar pa smo spremljevalci cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu že vajeni. Michael Praetorius in glasba za člane družine Khisl je bil namreč bil dogodek, ki je omenjeni koncertni cikel povezal s tokratnim obletničnim znanstvenim zborovanjem.

Mednarodni muzikološki simpozij Syntagma Musicum je bil visoko strokoven in je zgledno ter ugledno obeležil 400. obletnico izida istoimenske glasbene enciklopedije Michaela Praetoriusa. Slovenske muzikologe in glasbene poustvarjalce je uspešno izpostavil v kontekstu mednarodnega umetniškega in humanističnega dogajanja.