Predanost, profesionalnost, kooperativnost in optimizem

Slovensko muzikološko društvo je oktobra 2017 obeležilo 25-letnico obstoja. Takrat so člani društva pod vodstvom trenutne predsednice, Katarine Bogunović Hočevar, zasnovali praznovanje tega jubileja kot več dni trajajočo dejavnost, ki naj (slovensko) muzikologijo odpre oziroma predstavi širši javnosti. In rodila se je zamisel o Dnevih slovenske muzikologije. Letos je društvo organiziralo že 3. Dneve slovenske muzikologije, ki so med 14. in 17. oktobrom potekali na več lokacijah v Ljubljani ter predstavili širok nabor vsebin – od predavanj in predstavitev do koncertov – da bi z njimi muzikološko stroko približali javnosti ter predstavili svoje znanstvene in umetniške dosežke v najnovejšem obdobju delovanja. Muzikologi smo to priložnost želeli izkoristiti za refleksijo o svoji stroki, katere temelji segajo desetletja globlje od ustanovitve muzikološkega oddelka na Filozofski fakulteti. Poleg povzemanja dosedanjih dosežkov je slovenske muzikologe ob tej priložnosti zanimal predvsem skupni premislek o izzivih, na katere se mora stroka odzivati danes, seveda zazrta v prihodnost. /.../ V upanju, da se bo ta za slovensko glasbeno kulturo še kako pomembna manifestacija obdržala kot stalnica, se veselimo njene naslednje edicije.

Prvi dogodek je bil tesno povezan s pomembno obletnico: Univerza v Ljubljani in z njo Filozofska fakulteta, na kateri od leta 1962 deluje Oddelek za muzikologijo, letos praznuje 100-letnico ustanovitve. Muzikologi smo to priložnost želeli izkoristiti za refleksijo o svoji stroki, katere temelji segajo desetletja globlje od ustanovitve muzikološkega oddelka na Filozofski fakulteti. Poleg povzemanja dosedanjih dosežkov je slovenske muzikologe ob tej priložnosti zanimal predvsem skupni premislek o izzivih, na katere se mora stroka odzivati danes, seveda zazrta v prihodnost. Tako je dogodek, s katerim so se začeli 3. Dnevi slovenske muzikologije, nastal v sodelovanju z Oddelkom za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je priredil simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes. Simpozij je potekal v ponedeljek in torek (14. in 15. oktobra) v Modri sobi Filozofske fakultete. Prvi dan je bil posvečen historični in sistematični muzikologiji: Aleš Nagode se je ozrl na stanje raziskav v preteklosti in sedanjosti, s pogledom na sodobno slovensko muzikologijo se je nanj navezal Matjaž Barbo, o historiografskih virih pa je predavala Metoda Kokole. Sledile so predstavitve nekaterih trenutnih raziskav, ki se jim posvečajo slovenski muzikologi: Katarina Šter je predstavila razlike med frančiškansko in kartuzijansko tradicijo koralnega petja, ohranjeno v učbenikih iz 17. stoletja, Nejc Sukljan je v povezavi oziroma primerjavi z renesančno glasbeno izvajalsko prakso na primeru teoretika Gioseffa Zarlina predstavil renesančno miselnost, ki je glasbo dojemala kot matematično znanost, Lidija Podlesnik Tomášiková je tako (v sodelovanju s pianistko Nino Volk, ki je obravnavano glasbo tudi demonstrirala na klavirju) v njihovi glasbeni kot tudi plesni pojavnosti predstavila slogovne in oblikovne značilnosti plesov, ki so jih igrali in plesali v Ljubljani v prvi polovici 19. stoletja, Katarina Bogunović Hočevar pa je govorila o poslovanju ljubljanske Opere v času med obema vojnama kot primeru raziskave umetnostnih, družbenih in ideoloških teženj. Torkov cikel predavanj se je posvetil etnomuzikologiji: Ana Hofman, Mojca Kovačič in Urša Šivic so razpravljale o položaju te discipline v današnjem času, na kar se je navezal Svanibor Pettan z vprašanji o (med)narodnem pomenu slovenske muzikologije in njenih poslanstvih. 

Etnomuzikološke teme so pred mikrofon pripeljale še Draga Kuneja, Tejo Turk, Anjo Ivec, Jano Erjavec, Jurija Dobravca ter gostujočega predavatelja na salzburškem Mozarteumu, avstrijskega muzikologa Thomasa Hochradnerja, ki je premišljeval o sodobnem nacionalnem in regionalnem glasbenem zgodovinopisju. Predavanja so v strnjenem, vendar dovolj jasnem formatu dosegla svoj cilj umeščanja muzikoloških dognanj v aktualni kontekst in so bila dobro obiskana predvsem s strani domačih študentov muzikologije, kar je zelo pohvalno in vzpodbudno.

Ponedeljek je poleg prvega sklopa muzikološkega simpozija prinesel tudi predavanje v Švici delujočega avstralskega skladatelja Paula Clifta, ki je predstavil uporabo grafičnih znakov v sodobni notaciji. Primerjalni ponazoritvi in strnjeni, a slikoviti razlagi je sledil večerni koncert v Klubu Cankarjevega doma, kjer so člani švicarskega ansambla za sodobno glasbo neuverBand (v katerem igrata tudi slovenski glasbenici, flavtistka Anja Clift in klarinetistka Valentina Štrucelj) izvedli dela Iannisa Xenakisa, Xavierja Dayerja, Salvatora Sciarrina, Urške Pompe in Paula Clifta. Koncert je zaradi izrazite rdeče niti v sporedu ter vrhunskih izvedb naletel na veliko odobravanje občinstva.

Torkov večer je prav tako prinesel živo glasbo: v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, ki posebej neguje izvajanje samospevov, je v Viteški dvorani Križank nastopil slovenski tenorist in čembalist Aco Aleksander Bišćević. Predstavil se je s sporedom, sestavljenim iz Schubertovih samospevov. Posebnost koncerta je bila, da se je sam spremljal na klavirju. Zanimiva ideja (in historično izpričana praksa), pri kateri samospeve poustvarja en sam izvajalec, je doživela uspešno, skladno in povedno izvedbo pred številnim občinstvom.

Dnevi slovenske muzikologije so se nadaljevali v sredo, ko je ob 18. uri v Viola dvorani Kazine potekala predstavitev monografij s področja muzikologije, etnomuzikologije in glasbene pedagogike, ki so izšle v zadnjem letu. Avtorice in avtorji znanstvenih publikacij Sara Zupančič, Urška Rihtaršič, Vesna Venišnik, Larisa Vrhunc, Katarina Zadnik, Katarina Bogunović Hočevar, Svanibor Pettan, Matjaž Barbo in Gregor Pompe so osvetlili ter problematizirali teme svojih raziskovanj v pogovoru, ki ga je vodila Mojca Menart. Dobili smo uvid v raznovrstnost tem, s katerimi se trenutno ukvarja slovenska muzikologija, ter hkrati začutili širino še neraziskanega. Predstavitvi je v istem prostoru sledilo sedaj že tradicionalno Medgeneracijsko srečanje muzikologov, to je sproščeno druženje vseh udeležencev Dnevov slovenske muzikologije, ki je za marsikoga izjemna priložnost za povezovanje s stanovskimi kolegi, v vsakem primeru pa priložnost za prijetno druženje, iz katerega se vsako leto rodi marsikatera nova zamisel za kakšen muzikološki projekt.

Zadnji dan Dnevov slovenske muzikologije je bil ponovno v znaku žive glasbe. Po že slišanemu koncertu sodobne glasbe ter koncertu, posvečenem Schubertu, se je letošnja edicija zaključila s koncertom baročne glasbe; v Dneve slovenske muzikologije je namreč bil vključen koncert iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki ga prireja Muzikološki inštitut ZRC SAZU, izvaja pa slovenski ansambel za staro glasbo musica cubicularis. Ob 19. uri smo se zbrali na predkoncertnem pogovoru v Mali dvorani ZRC SAZU, kjer sem se o posebnostih sporeda, spletenega okrog opusa virtuoza na lutnji Silviusa Leopolda Weissa z umetniškim vodjo cikla, Domnom Marinčičem, pogovarjal spodaj podpisani. Sledil je koncert v Atriju ZRC SAZU, na katerem so nastopili Jasunori Imamura na baročni lutnji, Anne Freitag na baročni prečni flavti ter Domen Marinčič na baročnem violončelu in violi da gamba. Z izjemno prefinjenimi interpretacijami Weissove, Telemannove in Bachove glasbe so tako izzveneli letošnji, že tretji Dnevi slovenske muzikologije. V upanju, da se bo ta za slovensko glasbeno kulturo še kako pomembna manifestacija obdržala kot stalnica, se veselimo njene naslednje edicije.