Obeti nepopustljive mladine

Mlada glasbena skupina Relentless Youth iz Rovt pri Logatcu neizprosno ustvarja dalje. Iz izdelka v izdelek počasi dobiva svojo pravo obliko, pridobiva na sami zgradbi in dovršenosti glasbe. Tehnično že trdna novost, se tako približuje smernicam novodobnega mešanega žanra hardcora, punka in metala, značilnega za globalno sceno. Ne gre za žanrski unikat, ampak bolj za čvrsto zakoreninjenost v svojem izrazu. Mini album kvarteta je odraz današnjih prelomnih časov. Gre za suveren glasbeni izdelek kvarteta Relentless Youth v okviru globalnega mešanega žanra, ki s svojim napredkom polaga upanje v srca in ušesa potencialnega poslušalstva. Tokrat je na točki, kjer je možno vse. Z optimizmom zremo v skupno nepredvidljivo prihodnost.

Zvok EP-ja Exploitation je tokrat zmiksal Peter Dimnik, končna obdelava je delo Boštjana Koširja iz Blackbird Sounda. Bobne je v Studiu Adergas več kot uspešno posnela Neža Dolmo. Za izgled platnic je poskrbel Borut Cigale. Pet komadov s skupno dolžino slabih petnajst minut je mogoče strniti v bistvo o protestu proti današnji zlaganosti in krutosti sveta. V povprečju triminutne bombice so ne glede na uniformno zgradbo kitic, refrenov in srednjih delov, ki razbijajo zvočno monotonost, poslušljive ravno zaradi posameznih doprinosov članice in članov. Na vseh frontah skušajo doprinesti svoj pečat. To jim tudi uspeva. Tako opevana enotnost zareže že v štartu (Unity). Imeti moraš udaren kitarski riff Ambroža Cigaleta, da z ritem sekcijo basista Urbana Cigaleta in bobnarke glasbeno sliko postaviš na noge. Z groovom in obvezno dvojno pedalko. Tako se naredi prostor za propagandno liričnost: »Push them back, Don't let them fight, Push them back, Streighten your spine.« Vokal Davida Guzeja sledi vsem smernicam za žanr značilnih kruljenj in dretij ter s tem dovrši nedeljivo enotnost. Združeni padamo kot eno. In to vsaj v dveh komadih. Sporočilnost je družbeno, če že ne kar svetovnonazorsko kritična z vso pravico, ki je danes ni ravno moč začutiti. Vsaj ne brez vsemogočnega Dobička. Predstavitveni prvi del plošče poslušalca takoj povleče vase, bodisi s kitarskim bodisi z ritmsko-sekcijskim uvodom (Revolution). V udarno dodelano in žagajočo atmosfero, kjer nas poziva k revoluciji: »Our worth, Near nothing, Solidarity, Can't trust it, Body count, Means nothing, Revolution, Is coming.« Dvignjenih pesti drvimo v srednji del, ki tako kot v vseh komadih skrbi za razgibano dinamiko tudi z upočasnjeni break downi, v katerih se ritem upočasni in se vrnemo nazaj v pepel zavoljo preporoda. Le združeni v enotnosti lahko zavrtimo kolo revolucije. Ko se zvočna surovost in razgibanost stopnjujeta, tudi različnost znotraj enakosti ne pojenja. Na polovici izdelka v Choke lahko že dodobra razgibamo vratne mišice z značilnim ponavljajočim se gibanjem glave. Tokrat ni predaje. Predzadnji komad Exploitation vse značilnosti samo še stopnjuje, zaslišimo tudi gostujoči vokal Jana Oblaka (Spirit of Stygia, Zorya): »Bless the fearless, end the heartless«. V zadnjem komadu Hypochondria se pridruži še Gal Zabret iz Gründ. Krivulja dinamike je potenčna, tudi s hitrejšim tempom. Kljub majhnemu številu komadov nam sledeči outro s kitarskim solo in odprtim koncem obeta nadaljevanje, tako da z nestrpnostjo pričakujemo nov glasbeni material domačega izvajalca.

Gre za suveren glasbeni izdelek kvarteta Relentless Youth v okviru globalnega mešanega žanra, ki s svojim napredkom polaga upanje v srca in ušesa potencialnega poslušalstva. Tokrat je na točki, kjer je možno vse. Z optimizmom zremo v skupno nepredvidljivo prihodnost. Držimo pesti za vse, ko se obeta ... In če bo kak živi nastop, ga nikakor ne gre zamuditi.