Očiščenje nelagodja

Ne morem si kaj, da ne bi ob/po poslušanju druge plošče zasedbe Iamdisease spet segel po meni enem najljubših citatov: »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!« Bertolt Brecht ga je pustil vsem jeznim pacifistom v prosto rabo in parafraziranje. Pisalo je orožje, vzemi ga v roke! Čopič je orožje, vzemi ga v roke! Kladivo je orožje, vzemi ga v roke! Kitara je orožje, vzemi jo v roke! Mikrofon je orožje, vzemi ga v roke! Plošča je orožje, vzemi jo v roke! In nenazadnje: Telo je orožje, vzemi ga v roke! In bodi svoj medij.

Ob poslušanju Praznine je priporočljivo vzeti v roke knjigo Marka Rusjana, frontmana Iamdisease. Česar ne boste mogli razvozlati iz njegovega rohnenja, hropenja, laježa in bruhanja v Iamdisease, boste razumeli med prebiranjem Strahu pred svobodo. V njej ni zaobjel le zadnjih dvajset let goriško-ajdovske hard core scene, ampak predvsem filozofsko, (a)politično in aktivistično držo akterjev te skupnosti, katerih poslanstvo danes nadaljuje s soborci v kvartetu Iamdisease in na 13. bratu. Ob Rusjanu tvorijo bend še kitarist Ivo Lozej, basist Jan T. Černic in bobnar Tomaž Ušaj. Preverjeni kadri iz bendov Man in the Shadow, Low Punch, The Hoax Program, Elodea, Kennyball Smith in A Murder Theory zase pravijo, da so doživeli, preživeli in izživeli zadnjih dvajset let alternativne glasbene scene, kar se v ataki benda pošteno pozna. Brez iluzij, brez obžalovanj in brez spomenic tolčejo naravnost pod rebra. Neomajno in brezkompromisno.

Po prvem Demu MMX  iz leta 2010 in prvencu Iamdisease iz leta 2012 se kvartet še naprej drži, pravzaprav razvija ognjevitega in apokaliptičnega križanca med hard corom, metalom, sludgem, crustom, doomom, black in death metalom, stonerjem in še čim ekstremno našpičenim. Jasna vizija spodbuja in bruha na dan mogočne lavine besa, napada in upora.

S Praznino sta omenjeni plošči dobili zrelo nadgradnjo. V petindvajsetih minutah Iamdisease s torpedom angažiranega in direktnega hard cora ter na krilih težaških metaliziranih rifov seka in preseka grozo, bolečino in nelagodje. Čeprav fantje ne stopijo iz sence teme, je v njihovem nasršenem in naelektrenem izlivu katarza, očiščenje, svetloba. Luč na koncu tunela? Ta mistični pridih veje skozi vseh sedem adekvatnih numer mračnega, napadalnega in rotečega crossoverja, ki se z vso silovitostjo, fizičnostjo in nemilosrdnostjo zruši na nas.

V hrumenju zveni duel številnih elementov. Zaobjema dobršen kos ekstremnih metaliziranih odvodov iz zadnjih tridesetih let. Bridka in telesna blackflagovska disciplina, barbarski ples Amebix in skomine po III. kategoriji in G.U.Z. so le nekatere zapuščinske reference, ki se mastno zlivajo s svojimi zanamci v sedanjost. Iamdisease se drži stare modrosti, da se čas ne ponavlja, ampak je čas samo zdaj in ga zato lahko doživljaš samo zdaj. Tukaj in zdaj! Iz vnetljive mešanice bruha izkušenost članov Iamdisease, ki mislijo krvavo resno, ko pravijo, da ohranjajo pravo vero v moč glasbe kot medija, ki sprošča telesa in sproža miselne premike. Ne gre ne za mladostniško muho ne za piarovsko raco, ampak za trdno stališče. Brez hardkorovske predzgodovine (verjetno) ne bi bili tako čvrsti in prodorni. Z nabranimi izkušnjami in preživelimi časi so še drznejši in bolj nepopustljivi kot v divjih »mladih« letih. Brez koketiranja in kurčenja, pač pa s polno mero odločnosti in zrelosti režejo brutalnost naše bolne stvarnosti. Glasba je orožje, vzemi jo v roke!