Oratorium Nativitatis, avtorska zgoščenka Damijana Močnika

Avtorska zgoščenka Oratorium Nativitatis – Božični oratorij skladatelja Damijana Močnika nosi naslov po istoimenski vokalno-inštrumentalni skladbi, ki je objavljena na prvem mestu. Predstavlja osrednji del zgoščenke, sledi pa ji nekaj a cappella skladb s prav takšno nabožno, božično tematiko. Izvajalci so izbrani med najboljšimi: Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, dirigenta Borut Smrekar in Martina Batič, solista Monika Fele in Martin Logar ter organist Tomaž Sevšek. 

Oratorium Nativitatis je vrhunski glasbeni izdelek; razkriva skladateljsko bogat ter svojstven jezik in ga interpretira s kakovostnimi izvajalci.

Uvodni stavek Oratoriuma Nativitatis, Praeludium za orgle, poslušalca v trenutku postavi v vlogo aktivnega opazovalca dramatskega dogajanja in ga z domiselnim inštrumentarijem in raznovrstnimi kompozicijskimi rešitvami drži sredi skoraj filmskega fantazijskega okolja. Zbor v Močnikovi kompoziciji je komplementarni snovalec glasbenega in komentator dramaturškega koncepta. Skladatelj je za zbor ustvaril tehnično zahtevno partituro: ritmične figure, ponavljajoče ritmične obrazce, plastenje, s katerim ustvarja impresionistično sliko različnih barvnih okolij. Središče kompozicije je stavek O, admirabile commercium s subtilnim zvokom, asketsko tematiko in prosojnim zborovskim stavkom kot osrednjo točko kontemplativnosti celotne »božične« zgodbe.

Besedila za Oratorium Nativitatis so skrbno izbrana: na eni strani skladatelj z njimi sporoča brezčasne, splošne resnice, mednje, ki jih izraža s krhkim glasbenim izrazom, pa na drugi strani vnaša kontroverznejšo tematiko, s katero kontrastira kompozicijsko tkivo in ga odpira večplastni kontemplaciji. Tehnologija Močnikovega glasbenega jezika ni v ničemer avantgardna ali nova, je pa ta govorica izrazito osebna in v tem samosvoja. Razkriva skladateljevo domačnost v zborovskem in orkestrskem inštrumentariju ter popolno razumevanje dramaturške zasnove in vloge posameznih izvajalskih teles v njej. Močnikova partitura je premišljena in inštrumentacija skrbno izbrana. Orkester, orgle, zbor in tudi odločitev za pripoved, ki jo je namenil visokima (zvenečima) glasovoma (sopranu in tenorju), je tisto, s čimer Močnik posreduje svojo glasbeno zamisel. 

Solista sopranistka Monika Fele in tenorist Martin Logar razkrivata mladosten, zvonek (z izjemo sopranskih višin), neobtežen zvok. Njuni vlogi je skladatelj postavil v središče skladbe in tam tudi ostajata kot subtilna in komplementarna pripovedovalca zgodbe. Orkester je v uravnoteženem dialogu z zborom, in sicer v vlogi komplementarnega komentatorja, ne da bi zbor poskušal preglasiti ali izrazno premagati. Zasluge za takšno redko slišano medigro (vokalno-inštrumentalne izvedbe običajno ne sledijo takšnemu modelu) imata skladateljeva zasnova in subtilnost dirigenta Boruta Smrekarja.

V drugem delu se zgoščenka umakne v a cappella okolje. Zvok orkestra predhodnega vokalno-inštrumentalnega oratorija v skladbi Sacra religio zamenja struktura, ki sestoji iz počasi spreminjajočih se kombinacij akordov in s tem barvnih ter ritmičnih blokov. V skladbi Geburts-Nacht združuje arhaičnost, ki jo polaga v solistične glasove, z drznimi zborovskimi harmonizacijami.  

Zgoščenka Damijana Močnika izzveni v priredbah ljudskih pesmi. V Pet ljudskih božičnih iz Kamnika uporablja bolj ustaljene skladateljske prijeme, ohranja izvirno melodiko, ob tem pa se odmika v dvozborje, netipične harmonske strukture in modulacije. Modalna melodika ljudske pesmi iz Ziljske doline v priredbi Je eno Dete rojeno je že sama po sebi posebna in drugačna. Umestitev skladbe na konec zgoščenke se zdi premišljena odločitev, saj se zaradi izpostavljene arhaičnosti spogleduje s posameznimi elementi osrednje skladbe, Oratorium Nativitatis. Avtorska zgoščenka Damijana Močnika Oratorium Nativitatis je vrhunski glasbeni izdelek; razkriva skladateljsko bogat ter svojstven jezik in ga interpretira s kakovostnimi izvajalci.