Orkestrski cikel Narodnega doma Maribor (2015/2016)

petek, 18. september 2015, ob 19:30
Orkester Festivala Maribor
Vodja in solo violina: Richard Tognetti
Solista: Nathan Braude, viola; Polina Lešenko, klavir

Spored:                
Nina Šenk: Chant za godalni orkester
Wolfgang Amadeus Mozart: Sinfonia concertante za violino, violo in orkester v Es -duru, K 364 (320 d)
Frédéric Chopin: Andante spianato in Velika briljantna poloneza za klavir in orkester v Es-duru, op. 22

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 25 v g-molu, K 183/173dB, »Mala simfonija v g-molu«Orkestrsko sezono bomo odprli v duhu sodelovanja. Podali si bomo roke s Festivalom Maribor in skupaj predstavili zaključni festivalski koncert, ki bo obenem prvi koncert našega Orkestrskega cikla. Priljubljeni umetniški vodja festivala, violinist Richard Tognetti, izjemna solista in glasbeniki festivalskega orkestra bodo gotovo poskrbeli za izjemno doživetje. Belgijsko-izraelskemu violistu Nathanu Braudu in ruski pianistki Polini Lešenko je usoda namenila skupno pot tako na koncertnih odrih kot zasebno. Mlada glasbenika sta skupni dom našla v Belgiji, kjer lahko vzdržujeta tesne stike s svojo karizmatično glasbeno pokroviteljico Martho Argerich. Oba koncertirata z legendarno pianistko, še več pa seveda z drugimi glasbeniki, in nastopata kot solista v mnogih uglednih dvoranah po Evropi.

Richard Tognetti bo vodil enkratni Orkester Festivala Maribor, ki združuje priznane soliste ter orkestrske in komorne glasbenike. Leta 2015 bomo v njegovi sestavi našli redne člane orkestra Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Avstralskega komornega orkestra, Filharmonije iz Duisburga, Orkestra Mozart iz Bologne, Graške in Beograjske filharmonije in Simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Tognettijevo umetniško vodstvo temelji na odličnosti ter spodbujanju komornega glasbenega razmišljanja, ki vabi glasbenike, da prisluhnejo drug drugemu in skupaj podoživljajo glasbo, ki jo izvajajo. V tej luči bo še toliko zanimiveje slišati, kako bodo glasbeniki doživeli rdečo nit festivala, »žensko«, in delo mlade skladateljice Nine Šenk, ki uživa velik ugled ne le doma, temveč tudi na tujem.
 

torek, 29. september 2015, ob 19:30
Mlada nemška filharmonija
Dirigent: Jonathan Nott
Solist: Antoine Tamestit, viola

Spored:
Max Bruch: Romanca za violo in godalni orkester v F-duru, op. 85
Anton Bruckner: Simfonija  št. 9 v d-molu

Ob tokratnem gostovanju najbolj nadarjenih nemških glasbenih študentov, združenih v Mlado nemško filharmonijo, se bo vse vrtelo okoli mogočnega genija Antona Brucknerja in njegove zadnje, nedokončane Devete simfonije.

Simfonija je povedni povzetek Brucknerjevega glasbenega jezika in obenem vizionarski pogled v prihodnost, daleč v 20. stoletje. Danes se nam zdi precej nenavadno, kako negotov in preprost je bil skladatelj, čigar dela sedaj, več kot sto let po njegovi smrti, dirigenti in orkestri čislajo kot ena najbolj privlačnih v simfonični zakladnici, vanje pa se radi poglobijo tudi povsem netipični poslušalci. Bruckner je bil namreč pri svojem ustvarjanju zelo negotov, pisal je počasi, v mučnem, dolgotrajnem in ostro samokritičnem procesu, zato je pustil za seboj le nekaj del, za katera je menil, da so resnično vredna pozornosti, pa še ta je vse do svoje smrti popravljal. Počasno ustvarjanje je botrovalo tudi temu, da je Brucknerjeva zadnja simfonija ostala nedokončana; sklenil je le tri monumentalne in povedno močne stavke, medtem ko je zadnji ostal torzo, skupek skic, ki še danes burkajo domišljijo mnogih skladateljev in Brucknerjevih občudovalcev, od katerih jih je nekaj ponudilo svoje videnje zadnjega Brucknerjevega stavka. Vendar je že teža prvih treh stavkov tolikšna, da lahko delujejo povsem samostojno, pri čemer zadnji med njimi, Adagio, prispeva prepričljiv, četudi za Brucknerjev opus nekoliko nenavaden, potrt, zamirajoč zaključek.

Brucknerjeve simfonije smo zaradi njihove zahtevnosti in obsežnosti v zgodovini Koncertne poslovalnice imeli priložnost slišati le nekajkrat, zato je vsaka prilika, da jim prisluhnemo, toliko dragocenejša. Tokrat se bomo v Deveto poglobili ob interpretaciji uglednega dirigenta Jonathana Notta, ki slovi predvsem zaradi svojih izvedb velikih simfoničnih partitur in je redni gost najuglednejših evropskih orkestrov, ob tem pa tudi glavni dirigent in umetniški svetovalec Mlade nemške filharmonije.

petek, 26. februar. 2016, ob 19:30
Orkester češke filharmonije
Dirigent: Jiří Bělohlávek

Spored:
Bedřich Smetana: Višegrad, Vltava in Šarka iz cikla Moja domovina
Antonín Dvořák: Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60

Več kot stoletna zgodovina orkestra češke filharmonije je nedvomno ena najbolj znanih in razgibanih. Prvi koncert orkestra je vodil sam Antonín Dvořák, mednarodno slavo pa je pridobil pod vodstvom ene najznamenitejših čeških osebnosti, dirigenta Vaclava Talicha, ki ga z nami veže skupna zgodovina: njegova prva dirigentska služba je bila namreč vodstvo Slovenske filharmonije. Prav s Češko filharmonijo je Gustav Mahler prvič predstavil svojo Sedmo simfonijo, orkester pa so od preporoda pod Talichovim vodstvom vodili najboljši češki in tuji dirigenti, ki so ohranjali in nadgrajevali ugled orkestra kot enega najpomembnejših na svetu. Mednje sodi mojster Jiří Bělohlávek, izjemno priznan češki glasbenik z bogato mednarodno kariero, ki ga je med drugim vodila v London, kjer je bil šef dirigent Simfonikov BBC, in v newyorško Metropolitansko opero. 

Od čeških filharmoničnih mojstrov si verjetno vsak želi slišati, kako pod njihovimi prsti zvenijo velika češka dela, zato bodo filharmoniki izvedli žlahten izbor iz svojega širokega repertoarja, v katerem najdemo predvsem glasbo Bedricha Smetane, utemeljitelja češke nacionalne šole, in Antonina Dvořáka, ki je glasbo, polno idiomov češkega ljudskega izročila, povzdignil na visoko umetniško raven. V večer nas bodo vpeljali z izborom iz ciklusa simfoničnih pesnitev Moja domovina Bedřicha Smetane, ki skozi barvito glasbo živo pripoveduje velike zgodbe iz češke zgodovine. Smetanov mlajši rojak Dvořák je po drugi strani prepričal širši svet z lahkotnim spojem težko združljivega: emocionalne moči, priokusa po ljudskem in tehtnega kompozicijskega dela, zaradi katerega ga postavljamo ob bok Johannesu Brahmsu in drugim velikim simfonikom 19. stoletja. Kljub priljubljenosti skladatelja v najširšem poslušalskem krogu se še vedno premalo ve za to, da v vrhunec njegovega simfoničnega ustvarjanja ne sodijo le najpogosteje izvajane zadnje tri simfonije, temveč tudi Šesta simfonija, prva Dvořákova izčiščena simfonična mojstrovina, ki nosi njegov nezamenljivi slog.

četrtek, 24. marec 2016, ob 19:30
Baročni orkester L'Orfeo
Dirigentka: Michi Gaigg
Solisti:
Ulrike Hofbauer, sopran
Margot Oitzinger, alt
Virgil Hartinger, tenor
Markus Volpert, bas
Stefan Zankl, bas

Spored:
Johann Sebastian Bach: Pasijon po Mateju

V velikonočnem  času se bomo potopili v eno najmogočnejših del J. S. Bacha, Pasijon po Mateju. To priljubljeno  delo baročnega repertoarja je  svoj čas veljalo za  izjemno glasbeno bogato in moderno. Bach je v želji  po večji sugestivnosti v cerkveno glasbo drzno vnesel izraznost in forme operne glasbe, arije in ekspresivni recitativ.
Matejev pasijon ima še posebej pomembno vlogo v zgodovini glasbe, saj je Felix Mendelssohn kot dirigent leta 1829 z njegovo izvedbo ponovno »odkril« J. S. Bacha. Skladba odtlej velja za vrhunec zvrsti in vedno znova dokazuje, da je eno tistih del glasbene zgodovine, ki kot da ne poznajo neusmiljene minljivosti. Njegova moč vedno znova prepričuje tudi nas.

Delo bo izvedel nam že znani baročni orkester L'Orfeo, ki bo tokrat pripeljal s seboj izvedensko vokalno skupino Collegium Vocale Salzburg in mojstrske soliste. Orkester L'Orfeo prepriča v hipu: vodja Michi Gaigg je karizmatična glasbenica, ki zna spodbuditi k sočutnemu timskemu delu in pomaga izvabiti iz glasbenikov visoko raven, pestro zvočno barvitost in občutljivost.

Zato ne preseneča, da so glasbeniki prejeli številne najuglednejše svetovne nagrade (npr. nagrade revij BBC Music Magazine, Diapason, Gramophone, Pizzicato, Le Monde de la Musique, Fono Forum, nagrado avstrijskega radia Pasticcio ter Echo), nastopali so na najuglednejših festivalih in kot specializiran ansambel tudi v vodilnih opernih hišah.
Podobno pot stopa Collegium Vocale, ki sodeluje tudi z drugimi izjemnimi ansambli za staro glasbo, kot sta denimo Akademija za staro glasbo Berlin in Musica Antiqua Köln, ter glasbeniki Reinhardom Goeblom, Sigiswaldom Kuijkenom idr.

petek, 10. junij 2016, ob 19:30
Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent: Marko Letonja
Solisti: Bernarda Bobro, sopran; Jože Kotar, klarinet; Andrej Petrač, violončelo

Spored:
Johannes Brahms: Variacije na Haydnovo temo v B-duru op. 56a 
Franz Schubert:
1) »Glasbi« (An die Musik)
2) »Pesem Mignon št. 3« (Lied der Mignon Nr. 3 - So lasst mich scheinen) 
3) »Postrv« (Die Forelle)
4) »Mlada nuna« (Die junge Nonne)
Vito Žuraj: Koncert za klarinet in orkester 
Maurice Ravel: Suita Moja mati gos 
Berislav Šipuš: ad te, concertino za violončelo in godalni orkester
Franz Liszt: Preludiji

Zaključek sezone, s katero obeležujemo častitljivo obletnico delovanja naše Koncertne poslovalnice, želimo proslaviti s svojimi glasbenimi sopotniki. K skupnemu koncertu smo povabili nekatere najvidnejše glasbenike, ki izvirajo iz Maribora oziroma so s tem mestom tesno povezani in vedno znova dokazujejo, na kako zavidljivo visoki ravni so raznoliki domači glasbeni izrazi.

Nastopajoči bodo razgrnili različne generacije in plasti glasbe ter vidike glasbenega (po)ustvarjanja. Temeljni ton bo dal Simfonični orkester SNG Maribor. ki skrbno ohranja kontinuirano simfonično poustvarjalnost predvsem z domačimi glasbeniki, a tudi s pestrim mednarodnim naborom inštrumentalistov, ki redno sestavljajo njegovo simfonično telo. Orkester, ki je vešč hišni orkester mariborske operne hiše, je sloves domačega ansambla ponesel tudi čez meje, denimo v Italijo in k radovednemu občinstvu Daljnega vzhoda.

Dirigiral mu bo Marko Letonja, ki ga domače mesto vselej pozdravi s posebnim veseljem. Naš nedvomno najvidnejši dirigent je trenutno šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga ter šef dirigent in umetniški vodja Tasmanijskega simfoničnega orkestra. Razen tega je redni gost številnih drugih orkestrov in uveljavljen operni dirigent, ki ga vedno znova vabijo k sebi ugledne operne hiše, med drugim tudi Dunajska državna opera in milanska Scala.

Na zavidljivo operno pot stopa mlada mariborska sopranistka Bernarda Bobro, ki je svojo umetnost bogatila z dirigenti, kot so Nikolaus Harnoncourt, Christian Thielemann, Claudio Abbado, in drugimi karizmatičnimi glasbeniki. Bobrova je nastopala v glavnih vlogah v opernih hišah, kot sta državni operi iz Hamburga in Stuttgarta, festival Baden-Baden, dunajska Ljudska opera, londonski Covent Garden, Salzburški festival, pohvali pa se lahko tudi z recitalom v Dunajskem glasbenem združenju.

Za vetrič sodobnosti bosta poskrbela ugledni mariborski violončelist Andrej Petrač, sicer solist Slovenske filharmonije in dejaven koncertni in komornoglasbeni izvajalec, ter uspešen in izjemno dejaven skladatelj Vito Žuraj.

Več o abonmaju ter nakupu vstopnic