Ponovno rojstvo Wagnerja v Ljubljani

V petek, 18.1.2013, bo v Gallusi dvorani Cankarjevega doma premierna uprizoritev opere Leteči Holandec Richarda Wagnerja, čigar mojstrovin v scenski realizaciji pri nas nismo slišali že od leta 1984. Na tiskovni konferenci so velikopotezni projekt predstavili direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, v.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana Nuška Smolič, umetniški vodja SNG Opera in balet Ljubljana Milivoj Šurbek, režiser Matjaž Berger, dirigent Aleksandar Marković in scenarist Marko Japelj. Dogodek je nastal v koprodukciji SNG Opera in balet Ljubljana ter Cankarjevim domom, ki s podobnimi velikimi projekti sodelujeta že 30 let. Poleg obeh že omenjenih koproducentov je posebna dimenzija te postavitve tudi širše sodelovanje z osrednjima domačima glasbenima institucijama, s Slovenskim komornim zborom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

Postavitev Wagnerjeve opere sovpada z 200 letnico skladateljevega rojstva. Umetniški vodja ljubljanske operne hiše Milivoj Šurbek je za obeleženje visoke obletnice izbral Letečega Holandca iz dveh temeljnih razlogov: zavoljo tehničnih zmožnosti domačih glasbenih institucij (predvsem pereč je lahko močno razširjen orkestrski sestav Wagnerjevih oper, ki pa v Holandcu številčno še ne prestopa tradicionalnih okvirov) kot tudi z vidika recepcije domačega občinstva, ki mu je blizu predvsem italijanska številčna opera. Glasbena realizacija je bila zaupana maestru Aleksandru Markoviću, glavnemu dirigentu Filharmoničnega orkestra iz Brna, tudi sicer močno naklonjenemu velikemu opernemu skladatelju.

Režijo je prevzel Matjaž Berger, ravnatelj novomeškega Anton Podbevšek Teatra. Izhodišče za svojo vsebinsko zasnovo je poiskal v razmišljanjih o ozadju in sporočilnosti Wagnerjeve opere, kot jo vidita filozofa dr. Slavoj Žižek in dr. Mladen Dolar, zato ne preseneča, da se je vrnil k dobesednemu prevodu naslova opere (Der fliegende Holländer/Leteči Holandec) in k bistvu wagnerjanskega poimenovanja. Izbor naslova, ki predstavlja večno muzikološko dilemo med Večnim mornarjem (ki izhaja iz vsebinskosti opere) in Letečim Holandcem, utemeljuje Berger z interdisciplinarnim razumevanjem libreta: »Wagnerja skušamo brati neposredno, zato dobesedni prevod libreta«.

V iskanju odrske podobe se je režiser odločil za abstrakcijo morja, za koncept soli. Monumentalno scenografijo, zasnoval jo je Marko Japelj, in izjemno likovno podobo kostumov po zamisli Alana Hranitelja zaokrožujejo spektakularne projekcije in uporaba čarobnih svetlobnih učinkov, ki s kristalno belino soli (oder Gallusove dvorane bo prekrilo kar 18 ton soli) na odru tvorijo scensko opremo (ta do konca zaseda vse razpoložljive kapacitete največjega slovenskega odra), ter številni vrhunski izvajalci v uprizoritvi, za katero je režiser zapisal, da mora »slediti več redom Lepote in svojo eksistenco poiskati v polju nekega drugega Absoluta«.

Premierno zasedbo solističnih vlog zasedajo gostje Maida Hundeling (Senta), uveljavljena sopranistka, ki od leta 2003 nastopa kot svobodna umetnica in je redna gostja prestižnih opernih hiš po Evropi, ZDA, Kanadi in na Japonskem; ukrajinski basbaritonist Andrej Maslakov (Holandec), član ansambla Državne opere v Kijevu, ki uspešno prodira v mednarodni operni prostor; in Sarajevčanka Sonja Milenković (Marija), ki živi in deluje v Atenah ter gostuje v mnogih velikih gledališčih po Evropi. Med domači pevci se bodo predstavili mednarodno priznan tenorist Branko Robinšak (Erik), prvak ljubljanske Opere SNG; Saša Čano (Daland), član ansambla ljubljanske Opere SNG, za katerega bo to prva wagnerjanska vloga; in Aljaž Farasin (krmar), tenorist mlajše generacije, ki prav tako sodeluje kot gostujoči pevec. Vse ljubljanske uprizoritve (od 18.1. do 28.1.2013) bodo v nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi v prevodu Sete Oblak.

Libreto za opero v treh dejanjih je napisal skladatelj sam. Snov je, zaznamovan z globoko osebno izkušnjo moči viharja na odprtem morju, ki jo je doživel na poti med Rigo in Londonom, povzel po izročilu, ki ga je slišal med mornarji, vsebinsko pa se je v glavnem naslonil na znano novelo Heinricha Heineja Zapiski gospoda Schnabelewopskega, nekoliko pa tudi na Zgodbo o ladji strahov Wilhelma Hauffa. Wagner je delo, v katerem je želel prikazati usodo nesrečnega poveljnika fantomske ladje, obsojenega na večno blodenje in nemir, ki ju lahko preseže le ljubezen brezmejno zveste ženske, označeval kot »mistično pesem ljudstva, ki se s pradavno potezo človeškega bistva v tem delu izpoveduje z v srce segajočo silo«. Zgodbo je v celoti jasno postavil na idejno osnovo odrešitve skozi ljubezen in žrtev ženske, slednja pa je postala tudi ena od osnovnih gonilnih sil njegovih poznejših del.

Za konec omenjamo cikel predavanj »Wagnerjevi skriti svetovi«, s katerim se bo skladateljevemu jubileju poklonila glasbena stroka. Predavanja, na katerih bodo svoj pogled na velikega umetnika predstavili dr. Gregor Pompe, dr. Vlado Kotnik, dr. Jernej Weiss, dr. Mitja Reichenberg, mag. Tina Žerdin, Teja Saksida in Lovorka Nemeš Dular, bodo potekala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma od januarja do maja.