Pravšnji odmerek sprostitve

Po enoletnem studijsko zbirateljskem premoru smo vnovič dobili monumentalno kompilacijsko glasbeno delo, ki poživi duha in telo tudi najizbirčnejšim privržencem domače ambientalne elektronske godbe. Chilli Space vol. 15 je na sledi vseh svojih prejšnjih slavnostnih številk iz kultne istoimenske edicije. Chilli Space je ultimativna zbirka, ki se ne ozira za trendovskimi smernicami, temveč je sama trend in žanr zase. To ne pomeni, da posamično izvajalsko ali (i)zbrano skupinsko predstavlja izolirani otoček v arhipelagu podobnih glasbenih zvrsti. Daleč od tega; je univerzalno originalna, a še kako konkurenčna. Letošnji izbor je pripadel dvanajstim glasbenim izvajalcem, ki so vsak na samosvoj avtorski način vtisnili pečat vselej koherentno zgoščeni skupinski zvočni sliki.

Chilli Space je zagotovo ena najbolj dolgovečnih in trdoživih glasbenih blagovnih znamk pri nas, saj že od leta 2002 skrbi za kakovostno, inspirativno in predvsem izvirno slovensko ambientalno elektroniko. Ravno prav začinjena, da slehernemu poslušalcu zagotovi sprostitev med različnimi glasbenimi vesolji, ponuja tudi priporočljiv razmislek glede idejne vsestranskosti in sporočilnosti v danem prostoru in času. Chilli Space je ultimativna zbirka, ki se ne ozira za trendovskimi smernicami, temveč je sama trend in žanr zase. To ne pomeni, da posamično izvajalsko ali (i)zbrano skupinsko predstavlja izolirani otoček v arhipelagu podobnih glasbenih zvrsti. Daleč od tega; je univerzalno originalna, a še kako konkurenčna. Letošnji izbor je pripadel dvanajstim glasbenim izvajalcem, ki so vsak na samosvoj avtorski način vtisnili pečat vselej koherentno zgoščeni skupinski zvočni sliki.

Na vesoljno popotovanje nas popelje Miroki'i, čigar skladba Krenaslov se sliši kot počasno dvigovanje ozonske zarje. Shekuzov Lukewarm Response nas še ne spusti v breztežinsko stanje, ker smo osredotočeni na kalibrirano modularno zaporedje na številčnici. Skladbo Pergolis, ki jo podpisuje Zergon, si predstavljam kot pogled skozi okno na zemeljsko panoramo pod seboj. Dvojec GlitterBalls pa nas s svojo Ballad prepusti stopnjujoči se ritmičnosti in frekventnosti poleta. Wichiwaka nam nekje na sredi poti izmeri utrip v pulzirajoče razvejani skladbi Checking The Pulse. Da ta isti utrip in bitje srca ostaneta v kondiciji vesoljnega preleta, poskrbi Herzog z bolj nostalgično kot utopično skladbo Utopski Omika. V slogu futurističnega dub techna si lahko vzamemo predah v Organonovi skladateljski kodi skladbe 4C 37.11. A le za tren, saj sledi Electrosaurus z melodramatično skovanko Beta Librea, katere prizvok spomni na prazgodovinsko pionirske čase elektro sukačev. Trio Mantain nam postreže z edino glasovno pogojeno skladbo, Crumble, ki nas z milozvočno breztežnostjo čustveno sesuje. A se hitro poberemo z novincem Chilli edicije, ki sliši na ime TizTiz, in njegovo magično melanholično, iz dežja kapljajočo miniaturo Serpens. Dramaturško ukrojena in zimzeleno brezčasna se sliši skladba Southern Lights, ki jo podpisuje Timequake. Kompilacijo zaključuje Space Orchestra s pesmijo Hygiea, ki nas varno pripeljejo na tuzemski prostor izstrelitve ali vnovičnega poslušanja. Tokrat v orbitalno obratni smeri izbranih glasbenikov in njihovih pronicljivo izjemnih glasbenih del.