Prišli so v miru ...

Da se številnim spremembam navkljub nič zares ne spreminja, dokazuje ponovni prihod ormoških veljakov HC panka, ki slišijo na ime Wasserdicht. Novi album Prihajamo v miru sestavlja šestnajst komadov z ostrim in izčiščenim sporočilom v žanrsko značilni inštrumentalni maniri. Ne odstopa od hitre, žagajoče in brezkompromisne pankovske podstave, ki dinamično narašča skozi album. Nalezljivo. Ormoška zasedba je prišla nazaj v miru in še bolj podprla ter dopolnila domačo HC pank sceno. Album klasično nastavlja zrcalo družbi, tako ožji domači kot širši svetovni. Kar naj bi glasba in umetnost ravno počeli. Poslušalstvu da misliti na svoj značilno hiter in bliskovit način, z vmesnimi postanki in z nenadnimi nadaljevanji, nato s počasnostjo in z zmanjšano hitrostjo.

Vse ostaja isto, vključno s postavo trojice, ki je orala ledino v prvi polovici devetdesetih let ter nato s članskimi rošadami delovala do sredine prvega desetletja novega tisočletja. Po ponovni sestavi v času korone so Marko na kitari in vokalu, Miha na bobnih in vokalu ter Robi na basu začeli ustvarjati material, ki so ga s producentom Filipom Sertićem posneli lani aprila v zagrebškem studiu Depth. Izdali so ga pri domači založbi God Bless This Mess in hrvaški PDV Records. Subotiški avtor stripov Punkerstein je predstavitveno temo podkrepil z ilustracijo albuma.

Krožno zaključena plošča se stika v najdaljših dveh komadih. Če je Intro vokalno nemi napovedovalec nekoliko manj kot štiridesetminutne plošče, pa Gotov poraz besedilno poudarja neizbežnost: »Vse čaka nas / Gotov poraz (za vse nas) / Upiranje / Je zaman / Končni izid / Vnaprej je znan.« Nekajsekundni šolski uvod inštrumentala gre v značilen basovski rif, in piči miki. Pod krinko trupel prihajajo v miru. Enostavno pristno (Preko trupel). Po drugi strani imamo kritiko današnje družbe, ko klošarji, postopači, lenuhi, socialci, kulturniki, nevladne organizacije, migranti in cigani uživajo Na moj račun. Gre za provokativnost v mešanju panka in hitrejših različic. Sem le slaba šala na svoj račun. A Ni mi žal za vse lažne upe, za vse zaužite strupe, za vse slabosti, za vse grobosti, za vsa divjanja in norosti, in tega nikoli ne priznam. Ob podlagi kitarskih tem in nujni izmenjavi ritma. Bodi ti, ne bodi ovca, ne verjemi lažnim novicam (Ovce in pastirji). 

Wasserdicht na celotnem albumu ob šolsko postavljeni glasbeni spremljavi kritizira današnji zlagani svet, ki ni bil nič drugačen niti ob svojem začetku (Vse ostaja isto). To potrjuje Vedno znova s praktično enako minutažo: »Porušena mesta in požgane vasi / Polja smrti in reke krvi / Vedno znova / Nikoli več!« Začne se pri človeku in njegovem razvoju. Lokalno obarvano besedilo nakazuje prleško okolje, čeprav je ta problem globalen (Pošlihtaj si živleje). Komad za komadom te vleče bolj in bolj, za kar je odgovorna dinamika glasbe, ki na polovici albuma že trga. Najbolj z dvojno pedalko bobnov, s srednjimi deli, ki zaustavljajo in spuščajo, ter s hitrejšim ritmom albuma v Noč vampirja. Spet prihajajo v miru razni tirani, ki vse bolj razjedajo svet. Vmes se že kar motorheadovsko izmenjujeta vokal in kitarski rif (Rojstvo tirana). Zmeraj se najde nekdo, da nas vodi v »boljši jutri«. Pred nevihto je zopet bolj pankovska skladba, govori pa o brezizhodnosti modernega sužnja in gre proti brzečemu koncu. Nato dnevna Rutina o ponižnosti, privoščljivosti, lezenju v rit in sprenevedanju. In nepomembnosti individualnega mnenja v Mojem mnenju z besedilno ironijo o blokiranju profila pred naravnimi katastrofami in neusmiljeno boleznijo (Žrtev). Pred neizbežnim koncem pride najhitrejši komad, Sit sem vas. In tako se izdelek počasi, a vztrajno zvali v svoj zaokroženi konec.

Ormoška zasedba je prišla nazaj v miru in še bolj podprla ter dopolnila domačo HC pank sceno. Album klasično nastavlja zrcalo družbi, tako ožji domači kot širši svetovni. Kar naj bi glasba in umetnost ravno počeli. Poslušalstvu da misliti na svoj značilno hiter in bliskovit način, z vmesnimi postanki in z nenadnimi nadaljevanji, nato s počasnostjo in z zmanjšano hitrostjo. Razlog za pozitivno naravnanost v nepredvidljivi sedanjosti najdemo tudi v opori, ki jo nudi tovrstna glasba.