Realnost sodobnega časa

39. Slovenski glasbeni dnevi so že z uvodnim koncertom napovedali aktualno glasbeno dogajanje: letos je osrednja pozornost namenjena skladateljskim društvom in seveda Društvu slovenskih skladateljev, ki v tem letu praznuje osemdesetletnico obstoja. Njemu in delovanju različnih skladateljskih društev ter njihovi mednarodni dejavnosti vse do danes se posveča tudi Mednarodni muzikološki simpozij, kjer so v pretres vzeli preplet stanovskega in nacionalnega ter vpliv tega na delovanje omenjenih društev. Ballet Imaginaire nam je ostal v spominu po izjemnim nastopu Luke Juharta in Milka Lazarja. Lazarjevo inovativno glasbilo lazaronator je rezultat druženja novih tehnologij s starejšimi. Dialog solistov se je enkrat izmenjeval in spet drugih dopolnjeval, orkester pa ju je spremljal na izviren način in jima dajal barvit pendant, deloval je kot njun komentator in sopotnik. Domišljeno inovativna skladba nas je navdušila s sproščeno virtuoznostjo obeh solistov, ki jima je orkester uspešno pariral.

Program otvoritvenega koncerta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom izkušenega dirigenta Uroša Lajovca je bil posebno aktualen zaradi Osterčeve brezčasne glasbe – poslušali smo koncertno priredbo baletne pantomime Maska rdeče smrti, ustvarjene po noveli Edgarja Allana Poeja, in izjemne ustvarjalnosti Milka Lazarja, čigar noviteto Ballet Imaginaire smo slišali v prvem delu, v drugem pa skladbo Mož z nožem. Milko Lazar je samosvoj in zelo angažiran skladatelj, čigar uspehi segajo v tujino. V Ballet Imaginaire se je skupaj z mednarodno delujočim akordeonistom Luko Juhartom predstavil tudi kot izvajalec na novem inštrumentu, imenovanem lazaronator. V Moškem z nožem pa gre za prvi del baletnega diptiha, ki ga je zasnoval z Dragom Ivanušem. Nenavadni naslov dela nas opominja na realnost sodobnega časa, obenem pa je avtor navdih poiskal pri Rihardu Jakopiču in njegovih barvitih slikah.

Maska rdeče smrti nemudoma preseneti z udarnostjo, sicer pa deluje kot zmes bizarnega in prisrčno šegavega, pri čemer ji ne zmanjka novega. Delo se odvija kot zgodba, ki jo pripovedujejo posamezna glasbila in jo sestavljajo v celoto z vedno novimi domislicami, ki delujejo aktualno in sodobno. Ažurnost dela preseneča, saj je bilo prvič uprizorjeno v ljubljanski Operi leta 1932. Trobilom, ki ustvarjajo napetost, grozeče pritrjujejo tolkala, medtem ko je preostali del orkestra bolj umirjen. Situacija se v poteku skladbe spreminja in krmari med nagajivo prisrčnostjo in temačnostjo, prav tako niha napetost in se izteče v nepričakovani konec.

Ballet Imaginaire nam je ostal v spominu po izjemnim nastopu Luke Juharta in Milka Lazarja. Lazarjevo inovativno glasbilo lazaronator je rezultat druženja novih tehnologij s starejšimi. Dialog solistov se je enkrat izmenjeval in spet drugih dopolnjeval, orkester pa ju je spremljal na izviren način in jima dajal barvit pendant, deloval je kot njun komentator in sopotnik. Če sta bila solista kot balerini, ki na odru izvajata svoje zvočne piruete, je bil orkester bolj zadržan in resnoben. Domišljeno inovativna skladba nas je navdušila s sproščeno virtuoznostjo obeh solistov, ki jima je orkester uspešno pariral. Njun raziskovalni duh je odpiral različne zvočne možnosti in hkrati dobival okvir s pomočjo orkestra.

V Moškem z nožem smo bližje Lazarjevi osebnosti, kot jo že poznamo, na nas pa naredi izjemen vtis zaradi svoje neposredne silovitosti. Ponavljajoči se glasbeni vzorci se prelivajo drug v drugega in so enkrat čuječe počasni, spet drugič pa se zgostijo v divjem ritmu intenzivnih pasaž, v katerih smo začutili primarno energijo orkestra kot celote. Delo je zelo komunikativno, zlahka si predstavljamo plesalca, ki bi ga podoživeto spremljal, saj deluje kot neuničljivi vir energije in subtilne zvočnosti, kar podpirajo številne barvne premene, ki plemenitijo zvok.

Program uvodnega koncerta Slovenskih glasbenih dnevov obeta več kot odličen razplet prireditev in priča o tem, da je slovensko glasbeno ustvarjalnost moč postaviti ob bok mednarodni.