30 mladih let Pihalnega kvinteta Slowind

Glasbeno poletje v Piranu se vsako leto prične konec junija in letošnji, že 47. Piranski glasbeni večeri so nas pričakali s koncertom nadarjenih trobilcev iz raznih krajev po Sloveniji, ki so se poklonili spominu na pedagoga Umberta Radojkovića. Umetniški vodja Metod Tomac je skrbno zasnoval program, ki je zajemal tudi koncert Nuške Drašček in Marka Hatlaka, sledil pa je izjemen dogodek, koncertni večer ob trideseti obletnici umetniškega delovanja Pihalnega kvinteta Slowind. Na sporedu so bili v samostojnem večeru še Slovenski kvartet harf SIH4rps, violinist Jan Mráček in pianist Lukáš Klánský, konec julija pa so se predstavili violinist Aylen Pritchin, Andrea Rucli za klavirjem, violist Nejc Mikolič, Milan Hudnik na violončelu in Stevan Jovanović na kontrabasu. 47. Piranske glasbene večere bo na večeru z naslovom Pesem brez besed 7. avgusta zaključil ansambel Wind Berlin. Odlična interpretacija in tehnična brezhibnost, s katero so nastopajoči izvedli skladbe, nas je utrdila v prepričanju, da gre resnično za prvovrstne umetniške osebnosti, ki so s svojim vrhunskim znanjem, žlahtnimi izkušnjami in poglobljenim razumevanjem skladb dale koncertu osebni pečat in ga spremenile v enkratni dogodek.

Kot se za jubilej spodobi, se je Pihalni kvintet Slowind (Aleš Kacjan, flavta, Matej Šarc, oboa, Jurij Jenko, klarinet, Metod Tomac, rog, Paolo Calligaris, fagot) predstavil s posebnim programom, na katerega so glasbeniki poleg Češke suite, op. 39 Antonína Dvořáka in skladbe Mladi Leoša Janačka uvrstili še Kvintet, op. 124 v D-duru Giulia Briccialdija ter Preludij, Meditacija in Scherzo Bojana Glavine. Slowind je zasedba, ki slovi zlasti po izvedbah sodobnega glasbenega repertoarja, prav ta je namreč njen sloves ponesel daleč preko meja domovine, na najvidnejše svetovne festivale, marsikateri sodobni skladatelj je zasedbi tudi posvetil svoje delo. Ker pa gre za vrhunske glasbenike izjemne umetniške širine, so znani tudi kot interpreti klasičnih del. In prav v tem okviru se je glasbenikom na večeru v Piranu pridružil klarinetist Aljaž Beguš na klarinetu in basovskem klarinetu. Beguš je zmagovalec več mednarodnih tekmovanj in ima za seboj nastope na tako znanih prizoriščih, kot so BBC Proms, Young Euro Classics, Salzburger Festspiele, Luzern Festival itd.

Koncert se je pričel z Dvořákovo Češko suito, op. 39, katere slovanska duša je ožarjala izvedbo. Pristna muzikaličnost in globina, s katero so jo zajeli glasbeniki, nas je navdušila zlasti zaradi topline in barvitosti zvoka ter poživljajoče dinamike. Posebej bi omenili Polko (2. stavek), ki je v sebi nosila ščepec hudomušnosti in dobrodušnosti, kot tudi Romanco (4. stavek), v kateri so izvajalci razkazali svojo uravnoteženo igro z umirjeno dikcijo – v nasprotju s Finalom, ki je odražal energičnost, tako da je njegov tempo lepo poživljajoče združil mojstrsko interpretacijo. Dvořákova glasba je tako dobila poseben izraz z osebnim navdihom zasedbe, s katerim nas je povsem prepričala. Kvintet, op. 124 v D-duru Giulia Briccialdija deluje vznemirljivo sproščujoče, saj že stavek Allegro marziale dobi domiselno in izborno podobo svetlih barv in igrivega poigravanja med glasbili, ki je odražalo lucidno prefinjenost. Stavek Andante je bil prepričljivo eleganten in se nam je prikupil s poleti v solih in mojstrsko usklajeno skupno podobo, ki je odražala pretanjeno melodičnost in poglobljeno interpretacijo. V Allegru pa sta ponovno prišli do veljave lucidna energičnost in lahkotna virtuoznost kvinteta. Posebno noto je imela skladba Preludij, Meditacija in Scherzo Bojana Glavine, ki je presenetila s svojo neposrednostjo in zanimivim razpletom ter nepričakovano nenadnim zaključkom. Gre za delo pristnega izraza, ki ohranja stik s klasičnim, a hkrati izraža osebno noto skladatelja. Koncert se je sklenil z delom Mladi za flavto, oboo, klarinet, rog, fagot in basovski klarinet Leoša Janačka. Gre za skladbo, nastalo v poznejših letih, v kateri odmeva Janačkovo mladostno razpoloženje, v njej pa najdemo tudi glasbene ideje, značilne za skladateljev poznejši slog. Uvodna tema se izrazi v zanosni igri oboe, medtem ko je bil drugi stavek s slovesno temo (fagot) in variacijami v nostalgičnem vzdušju interpretiran umirjeno in slavnostno. Najbolj značilen je tretji stavek, Vivace, ki je v klenem tempu odražal radost zlasti v flavti, medtem ko so glasbeniki v skupni igri ponazorili mehkejšo in bolj melanholično melodijo. Allegro animato nas je ponovno vrnil v trenutek večera z umirjenimi zagoni, v katerih so se zrcalili živahnejši in bolj mirni deli, v njih pa je odmevala uvodna tema. 

Odlična interpretacija in tehnična brezhibnost, s katero so nastopajoči izvedli skladbe, nas je utrdila v prepričanju, da gre resnično za prvovrstne umetniške osebnosti, ki so s svojim vrhunskim znanjem, žlahtnimi izkušnjami in poglobljenim razumevanjem skladb dale koncertu osebni pečat in ga spremenile v enkratni dogodek. Slowind se je v zgodovino slovenskega in mednarodnega poustvarjanja zapisal kot pomembno in prepoznavno ime, ki navduši tudi največje. Glasbenikom Pihalnega kvinteta Slowind želimo še veliko ustvarjalnih let!