16.12.2019
500 mladih grl napolnilo Gallusovo dvorano
V Gallusovi dvorani se je ustavila Potujoča muzika. Zapelo je 13 osnovnošolskih mladinskih zborov iz različnih delov Slovenije.
Ob 26. svetovnem dnevu zborovskega petja je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti znova organiziral Potujočo muziko. Poglavitni namen dneva zborovskega petja je, da v glasbi ne iščemo samo oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenimi močmi slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Vsi zbori lahko sodelujejo tako, da pripravijo koncert, seminar, festival ali poljubno drugo zborovsko prireditev, na kateri je glavni poudarek na skupnem petju. Potujoča muzika je koncert izbranih šolskih zborov, ki se septembra začnejo učiti skladbe, ki jih določi organizator. Tokrat jih je bilo deset, mladi pevci pa so se pred koncertom dobili na eni sami skupni vaji. Koncert sta vodila dirigenta Damijan Močnik in Rahela Durič. Da so zborovodkinje opravile izvrstno delo, je pokazala izvedba. Zbor je bil uglašen, in ni mačji kašelj pripraviti otroke, da suvereno nastopijo v tako veliki množici pevcev. Tudi dinamične razlike jim niso delale preglavic; tu sta svoje odlike prikazala dirigenta.
Da so zborovodkinje opravile izvrstno delo, je pokazala izvedba. Zbor je bil uglašen, in ni mačji kašelj pripraviti otroke, da suvereno nastopijo v tako veliki množici pevcev. Tudi dinamične razlike jim niso delale preglavic; tu sta svoje odlike prikazala dirigenta. Program je bil razdeljen v tri programske sklope. »Moja dežela« nas je spomnila na nekdanje čase s pesmimi Zdravljica Ubalda Vrabca, pri kateri ni treba vstajati, Moja dežela Janija Goloba, ki je že ob svojem nastanku doživela izjemen uspeh (na to nas je opozoril povezovalec), in Viharnik vrh gora Slavka Avsenika, ki je nastal kot predlog za slovensko himno. Drugi del »Ne? Ja!« je prinesel dve deli slovenskih skladateljev mlajše generacije: Poljske cvetlice II Patricka Quaggiata in Ja Mateja Kastelca. Tu nas je poslušalce Rahela Durič prvič vključila v dogajanje, čestitke pa pevcem, saj je skladba z vsemi ritmičnimi vzorci precej zahtevna. Pesmi za dušo so bile Elberdinova Duerme, pequeno mar, Antonignijeva This Song, Toddov Ave verum in Brittnov Psalm 150 s sodelovanjem inštrumentalne zasedbe Zavoda sv. Stanislava. Znova so se izkazali pevci, saj so kljub dirigentovemu prezgodnjemu znaku za vstop skladbo brez težav izvajali naprej in se niso dali zavesti! Zbor so poleg inštrumentalne zasedbe v programu spremljali še pianist Tadej Horvat, tolkalca Franci Krevh in Barbara Kresnik ter skupina Volk Folk z Janezom Jocifom. Za konec programa je Damijan Močnik priredil Venček slovenskih ljudskih. Za sodelovanje pri tej skladbi smo poslušalci dobili besedilo, izčrpna navodila in nekaj minut vaje. In se zabavali ob nestrpnem čakanju na vstop ter uživali. Lahko bi rekli, da je vzdušje v dvorani naraščalo do konca in eskaliralo v stoječih ovacijah.
Koncert je duhovito povezoval Jurij Berložnik na spremni tekst Gašperja Mramorja. Prvi je pravnik in drugi ekonomist, kar dodatno dokazuje, kako pomembno je zborovsko petje, ki od mladih nog tako ali drugače povezuje ogromno ljudi različnih interesov.
Sicer pa je posebej okrašena podoba dvorane napovedovala velik zborovski dogodek, Festival Europa Cantat, ki bo julija 2021. Takrat se nas bo po raznih prizoriščih Ljubljane povezovalo kar okrog 4.000 zborovskih navdušencev s celega sveta.