17.07.2018

Carpe Artem – oprijemljiva umetnost na novem CD-ju

CD Zapisi, ki prinaša posnetke skladb, izvedenih na koncertih cikla Carpe artem, ki ga v Mariboru prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus. Na njem so predstavljena glasbena dela, ki so bodisi relativno nova ali celo napisana po naročilu prireditelja, ter skladbe, ki so onkraj običajnega kanona komornoglasbenih del.

Aleš Nagode

Zapisi

Carpe Artem

Zapisi

samozaložba
2018

Glasba je najbolj minljiva med umetnostmi. S časom se njena fizikalna realnost razblinja v nič in za njo ostane le subjektivno obarvani spomin v zavesti poslušalca. Vrhunske poustvaritve, izoblikovane v večurnem trudu vrhunsko izurjenih izvajalcev, zato velikokrat ostajajo privilegij peščice poslušalcev, ki premorejo čas in denar ter voljo za obisk koncerta. Šele tehnološke pridobitve zadnjih desetletij so poskrbele za ohranitev vsaj kolikor toliko vernih zvočnih dokumentov, vendar se tega na žalost poslužujejo le redki slovenski izvajalci.

Novi CD je v več pogledih dragocen za vsakega ljubitelja komorne glasbe. Najprej vsekakor zaradi izvajalske odličnosti in novega oziroma redko izvajanega repertoarja, na drugi strani pa tudi omogoča, da te odlične dosežke spremljamo onkraj časovnih in prostorskih omejitev njihovega nastanka.

Toliko bolj razveseljiv je zato nov CD Zapisi, ki prinaša posnetke skladb, izvedenih na koncertih cikla Carpe artem, ki ga v Mariboru prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus. Na njem so predstavljena glasbena dela, ki so bodisi relativno nova ali celo napisana po naročilu prireditelja, ter skladbe, ki so onkraj običajnega kanona komornoglasbenih del. Tako edicija že po vsebini prinaša glasbo, ki bo pritegnila pozornost vsakega ljubitelja komorne glasbe.

Prva skladba je Klavirski kvintet v E-duru, op. 15 Ericha Wolfganga Korngolda. Odličnemu skladatelju, ki je stilistično stopal po sledovih G. Mahlerja in R. Straussa, je v času estetsko dogmatičnega modernizma nemalo škodilo njegovo sodelovanje s hollywoodsko filmsko industrijo. Tjaša Šulc Dejanović (klavir), Matej Haas in Miladin Batalović (violini), Anja Trnjar Pravdič (viola) ter Nikolaj Sajko (violončelo) so partituro, ki ne skriva izraznega spogledovanja z večjimi simfoničnimi deli, predstavili v vsej širini njenih dinamičnih in barvnih razponov. Živopisne atmosfere so izrisane premišljeno, vsaka s svojstvenimi zvočnimi odtenki, ki jih ne bi bilo mogoče uresničiti brez izjemne intonacijske, dinamične in artikulacijske usklajenosti.

Bolj modernistično zasnovani protipol Korngoldovi postromantični partituri je skladba Notes on a Scene Benjamina Ellina. Sestavlja jo zaporedje stavkov, ki slikajo abstraktne reminiscence vtisov o preteklosti in sedanjosti mesta Amiens. Trio, ki ga sestavljajo Miha Haas (klavir), Lana Trotovšek (violina) in Nikolaj Sajko (violončelo), se ni zadovoljil z mehanicistično interpretacijo, kakršnih smo pogosto deležni ob predstavitvi modernističnih del, pač pa je izvedba natančno pripravljena tako na ravni glasbene strukture kot tudi v podrobnostih, ki so minuciozno oblikovane. Pri poslušanju se ne moremo odločiti, kaj nas bolj navdušuje: muzikalna dovršenost posameznih linij, ki se spletajo v glasbeni stavek, ali premišljena in arhitektonsko uravnotežena zvočna razmerja med člani ansambla, ki zaživijo predvsem v ritmično poudarjenih in dinamično odrezavih odsekih.

Zadnje delo na plošči je noviteta sodobnega slovenskega skladatelja Janija Goloba, napisana prav na pobudo prireditelja. Njen lapidarni naslov, Ubrane strune, poslušalcu ne ponuja prav veliko izhodišč za razumevanje. Sestavlja jo niz treh kratkih, značajsko kontrastnih ter notranje precej raznolikih stavkov, ki se v postmoderni maniri napajajo predvsem iz intertekstualnih povezav s svetovno zakladnico glasbe. Sekstet godal v sestavi Oksana Pečeny Dolenc, Maja Peternel (violini), Levente Gidró, Eva Koprivšek (viola) in Gorazd Strlič ter Nikolaj Sajko (violončelo) je znal najti ustrezne interpretacijske rešitve za zelo raznolike glasbene teksture in doseči visoko stopnjo uigranosti, ki jo sicer srečujemo le pri stalnih ansambelskih zasedbah.

Novi CD je v več pogledih dragocen za vsakega ljubitelja komorne glasbe. Najprej vsekakor zaradi izvajalske odličnosti in novega oziroma redko izvajanega repertoarja, na drugi strani pa tudi omogoča, da te odlične dosežke spremljamo onkraj časovnih in prostorskih omejitev njihovega nastanka. S tem bi bil lahko spodbuda še drugim odličnim slovenskim izvajalcem in glasbenim producentom za iskanje novih poti do poslušalcev.