Godba skupnosti

Plošča Meander je svojstven odzven kreativne skupnosti in njenega tlečega potenciala, ki zveni iz skupnega prostora, v katerem se medsebojni odnosi nenehno vzpostavljajo skozi lastne okvire in v soočenjih z vnaprej danimi okviri, na katerih sloni dobršen del sodobne glasbene produkcije, kulturnih politik in, širše gledano, celotna sodobna družba. Je intenzivno vijuganje skozi izbrane trenutke v času, sama glasba pa ni le poklon tej skupnosti, temveč njen neposredni odmev, vpreden v godbo. Je plod preteklih medsebojnih odnosov in skupnih muziciranj, druženj, organiziranj in poslušanj. Odklanjanje teh vzorcev in možnost tkanja novih sta vpeta v godbo samo, v odnose med zvoki glasbil, med glasbenike ter v njihovo studijsko zajetje zvoka, tu zdaj zabeleženo v šestih kosih. To je le delček tistega, kar se je novembra 2024 odvijalo v Kulturnem domu v Bistrici ob Sotli, ki je ob Klubu Metulj eden od stebrov za ohranjanje drugačnih glasbenih izrazov pri nas na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Sunday Noise je bil dolgoletni koncertni cikel, ki je odpiral prostor tovrstnim glasbenim izrazom, gradil in širil sceno ter skupnost v nadžanrskih soočenjih (zato hrup kot potencial za raznorodnost, ne uniformnost), v drugačnih organizacijskih pristopih (umetniška rezidenca Rezidentess, kongres Improcon) in danes s produkcijsko hišo in distribucijo Non-aligned, ki je založila pričujočo ploščo. Že za prvo ploščo je glasbena kritika ugotavljala, da vzpostavlja intenzivno in hkrati izredno artikulirano polje polifonije, tokratna izdaja pa to privede na še bolj zavidljivo raven. Če je bil prvenec po zvočni plati še precej robusten, poln različnih zgoščenih utelešenj idej, je tokratna plošča bolj odmerjena, zvočno subtilnejša in bolj homogena, posamezni izrazi glasbenikov pa še bolj izrazito izkazujejo zavezanost skupnemu grajenju zvočnosti. Navdušuje dejstvo, da glasba kljub temu ni prav nič izgubila na intenzivnosti, ta se zdaj le manifestira na drugačen način, v bolj odmerjenih premikih in zvenskih konturah ter s skrbnim plastenjem linij pritajenih kontrastov.

Poimenovanje seksteta Sunday Sextet je poklon koncertni seriji, prostoru, v katerem so se pletle vezi in udejanjala (so)ustvarjanja. Njegovi člani so danes stebri razvejane domače scene: Jure Boršič (altovski saksofon, klarinet), Marko Jenič (violina), Jošt Drašler (kontrabas), Jaka Berger (modularni sintetizatorji), Andrej Bošjančič-Ruda (kitara), Vid Drašler (bobni). V zasedbi slišimo odmeve zasedb Oholo!, TiTiTi, Shoe&Shoelace, Minoy, Olfamoštvo in številnih ad hoc formacij, v katerih ustvarjajo omenjeni glasbeniki na transžanrski poti svobodne improvizacije, jazza, rocka, etno glasbe in elektrofonije. Te smernice se v zaledju odslikavajo v njihovi glasbi na tej plošči in se preobražajo v skupinsko zvočno izkušnjo z lastno identiteto. Rekli bi lahko, da je zasedba na drugi plošči izoblikovala lastni zvok, ki sodelujoče po eni stani opredeljuje, po drugi pa ostaja dovolj odprt. Odprtost omogoča fino sozvočje skupinskega zvena in individualnih doprinosov k njemu. In taka je tudi narava skupnosti tovrstnih godb pri nas in širše.

Prvenec Lih kadim je zasedba Sunday Sextet izdala leta 2022 pri legendarni britanski založbi FMR in na njej zabeležila zavzeto tridnevno muziciranje v Bistrici ob Sotli. Že za prvo ploščo je glasbena kritika ugotavljala, da vzpostavlja intenzivno in hkrati izredno artikulirano polje polifonije (Ed Pinset, Sound Projector), tokratna izdaja pa to privede na še bolj zavidljivo raven. Če je bil prvenec po zvočni plati še precej robusten, poln različnih zgoščenih utelešenj idej, je tokratna plošča bolj odmerjena, zvočno subtilnejša in bolj homogena, posamezni izrazi glasbenikov pa še bolj izrazito izkazujejo zavezanost skupnemu grajenju zvočnosti. Navdušuje dejstvo, da glasba kljub temu ni prav nič izgubila na intenzivnosti, ta se zdaj le manifestira na drugačen način, v bolj odmerjenih premikih in zvenskih konturah ter s skrbnim plastenjem linij pritajenih kontrastov. Slišimo goslanje violine, razvejane kitarske in saksofonske motive pa skrbno odmerjene basovske figure in tolkalsko pulziranje, ta razslojenost izrazov in pristopov članov seksteta pa se staplja v potrpežljivo slojevitost, ki tke skupni zvenski prostor. Ta je po svojem ustroju tokrat večinoma bližje dediščini britanske zasedbe AMM (ali bolj recentno francoske zasedbe Hubbub) kot pa ostalim sopotnikom v liniji svobodne improvizirane glasbe in svobodnjaškega jazza v Evropi od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Podaljšani toni odzvanjajo v sozvenu in se spajajo z razširjenimi in razpršenimi zvoki bobnov, s pritajenimi dromljanji, alikvoti, harmonskimi pulziranji, kitarskimi akordi itd., za dodano prečenje dinamike akustičnih in električnih glasbil pa ponovno poskrbi Jaka Berger, ko vzorči zvoke posameznih glasbil in jih modulira z analognim sintetizatorjem zvoka. Vendar pri tem ohranja skupinski zven, ga vodi v igro tekstur, harmonskih trenj, nežnega šuma, razširjenih tehnik igranja in v iskriva podvajanja in zvočne odseve. Tako dobimo skrajno občutljivo celoto slojevitega odzvanjanja in tekstur, ki so lahko atmosferske, ritmične in punktualne v nenehnem prevračanju (Meander III) ali vpete v smelo debeljenje in tanjšanje dinamike (Meander IV). Tihotni značaj pričujoče godbe zahteva posebno senzibilnost, ki ne računa na vihravost potez, pač pa na subtilno prisluškovanje. Intenzivna gradnja skladbe Meander V, ki jo ob kopreni zgoščenega ritmiziranja dribnih zvokov vzpostavi kitara in nadaljuje saksofon, ni svobodno jazzovska eksplozija energije, temveč prej skrbna uvertura k energični in vzneseni skladbi Meander VI, v kateri zasedba sprosti silnice pritajenega šuma v eno samo radostno »hrupnost«. 

In skozi to radostno hrupnost odzvanjajo besede Vida Drašlerja, zabeležene ob izdaji plošče: »Ali ni neverjetno, da sploh ustvarjamo tovrstno glasbo?« Čudenje in radost hkrati. A pri tem pozabi omeniti, da so prav vpleteni glasbeniki skupaj s prostorom, založbo, snemalcem in ljudmi, ki skrbijo za ta glasbeni prostor in vanj zahajajo, tisti, ki vzpostavljajo in ohranjajo pogoje, da lahko te godbe zvenijo. Zanje in za nas.