08.02.2021
Iz moje poslušalnice: Balladero
Balladero je prekmurski kantavtor mlajše generacije, ki v svojih skladbah združuje čustveno baladno liričnost s prvinami rocka in bluesa, odtenki sodobnega popa in tudi primesmi panonskega melosa.
Robert Jukič & Nina Vodopivec – Bolj kot drugi (Ženske, 2015)
Balladero: Neumoren in vsestranski velenjski ustvarjalec, basist in skladatelj, ki zlahka podira okvirje, a je vedno poslušljiv in navdihujoč. Ta skladba, ki je del Robertovega izvrstnega albuma Ženske, ki ga krasi cvetober slovenskih vrhunskih pevk pa tukaj z brezčasno Nino Vodopivec prodre naravnost v srce.
Matej Krajnc: recenzija albuma Ženske (Odzven)
džezzva – East (džeZZva, 2014)
Balladero: Iztok Rodež, prekmurski kitarist, s katerim sva si delila prostor za vaje, odre in studie še v časih ustvarjanja Balladero Club Deuce debitantske plošče, se je podpisal pod izvrstno skladbo, ki bi jo lahko napisal recimo tudi sloviti Pat Metheny. Džezzva so izvrsten kvartet, ki igra iz srca in brez pompoznosti ter slika zvoke, ki sežejo daleč čez horizont ravnice.
Matej Krajnc: recenzija albuma džeZZva (Odzven)
Mirna Bogdanović – Knowing nothing (Confrontation, 2020)
Balladero: In zdaj nekaj popolnoma drugačnega. V Berlinu živeča mariborska ustvarjalka, pevka, pianistka in skladateljica je pravkar izdala novo ploščo Confrontation, ki je v celoti zelo vredna poslušanja. Bravo za odličen in mednarodno aktivni domači (jazzovski) podmladek, ki širi obzorja in sega po zvezdah.
Nina Novak: recenzija albuma Confrontation (Odzven)
Jadranka Juras – Tih deževen dan (2020)
Balladero: O Jadranki ni treba povedati veliko, ker sama pove dovolj in je vsem dobro znana. Tudi po svojih jasno izraženih in iskrenih stališčih. Iskrena je tudi v glasbi, kar se zelo sliši. Ker je trans-žanrska in je njen opus res širok, bi le stežka izbral le enega izmed njenih odličnih songov, zato dajem v playlisto še svež remake hita, ki nas je vrtel že v časih Cole Morettija in tistih nepozabnih »zlatih« Eurosongov.
Wookie The Huge - Irrelephant (8 Years Of Bedroom Lullabies, 2019)
Balladero: Rory Hughes je obetaven mlad kantavtor, ki razpolaga z veliko talenta in zaradi svojega delno irskega porekla zelo očitno tudi s precej drugačno mentaliteto. Drug pristop se čuti tudi v muziki, ki smelo »flirta« s prepoznavnim izročilom Otoškega indie rocka. Letos izide njegova plošča in verjamem, da bo »našpičila« veliko ušes.
Iz uredništva:
Balladero je širšo javnost opozoril nase s ploščama Club Deuce in Perfect You (plošča leta 2016 po izboru 24ur.com). Sodeloval je z domačimi in mednarodnimi producenti, med drugim z Uwejem Bossertom (kitarist skupine Reamonn) in drugimi glasbeniki. Njegova največja uspešnica je skladba Zlati časi, ki je bila najbolj predvajana skladba na Valu 202 v letu 2016. Izdal je tudi dva singla Če bi in Še živim z Jadranko Juras in nedavno tudi skladbi Ponesi me ter Drugačen svet, pri katerih je sodeloval s priznanim producentom in glasbenikom Žanom Serčičem. Kot instrumentalist in pisec skladb se je ustvarjalno povezal z Nano Milčinski, Werefox, Thomas March Collective, Urško Majdič in drugimi, napisal je avtorsko glasbo za predstavo Striček Vanja in 12 šopkov ljubezni, ki je bila premierno izvedena na festivalu Ex-Ponto, vrsto let je deloval kot bobnar mednarodno priznane rock zasedbe Psycho-Path. Leta 2019 je z Jadranko Juras izdal godalno balado Še živim, ki ji je sledila še intimna balada v solistični izvedbi Ponesi me. Avgusta 2020 je kot osrednji gost s svojim izbranim opusom skladb nastopil s Slovenskim mladinskim orkestrom in gostoma Emkejem ter Jadranko Juras na Festivalu Ljubljana.
O glasbenem Vrtiljaku v okviru Poletnega orkestrskega kampa
Vrtiljak, sklop dveh ekskluzivnih koncertov z začetkom na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju ter svečanim zaključkom v okviru Festivala Ljubljana, je predstavil novo edicijo Poletnega orkestrskega kampa, ki združuje mojstrske delavnice in odpira vrata mladim glasbenikom v raznolik svet glasbenih žanrov in pridobivanja odrskih, snemalnih izkušenj ter sodelovanja z že uveljavljenimi glasbenimi imeni. Lani je bil osrednji gost Vlado Kreslin, letos Dominik Bagola - Balladero. S tem mladim glasbenikom pod vodstvom kariernega centra Triplebridge širijo obzorja, jim dajejo vpogled v svet glasbenega posla in jih na različne izzive pripravljajo na neposredne izkušenje koncertnih odrov in raznovrstnih glasbenih sodelovanj, ki sežejo onkraj žanrov ali omejevanja na zgolj klasični repertoar. V letošnjem glasbenem programu so se tako razgibanemu Balladerovem opusu izbranih skladb pridružila dela klasičnih mojstrov kot so Nielsen, Bizet, Larsson in Šostakovič.
Balladero - Last Tango (Perfect You, 2016)