Kalejdoskop zvočnih barv

Sekstet pihalcev (flavta, oboa, klarinet, fagot, rog in saksofon) je edinstev sestav, ki ga klasična literatura še ni poznala, zato pa mu sodobnost ponuja obilo možnosti, saj stremi k raznoliki in edinstveni zvočni estetiki. Izvirno paleto barvnih odtenkov predstavlja tudi zgoščenka A Sense of the Wind v izvedbi Camerate Academice z deli slovenskih skladateljev. 

Ansambel Camerata Academica sestavljajo uveljavljeni inštrumentalisti Karolina Šantl Zupan (flavta), Matej Šarc (oboa), Jože Kotar (klarinet), Zoran Mitev (fagot), Jože Rošer (rog) in Miha Rogina (saksofon). Gre za profesorje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in nekateri med njimi so tudi člani in solisti Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Sestav je nastal pred nekaj leti z željo, da bi spodbujal nova dela in bogatil bero sodobne glasbene literature ter v komornem muziciranju udejanjal umetniške projekte v koncernih izvedbah in na trajnih zvočnih zapisih. Zasedba se glede na programsko zasnovo vsakokratnih projektov spreminja in vključuje tudi druge inštrumente. Člani ansambla so za uresničitev letošnjega projekta, ki ga sklepa pričujoča zgoščenka, uspešno nagovorili slovenske in tuje avtorje in avtorice, ki so se tenkočutno poglobili v zvočne in interpretativne zmožnosti pihalnih glasbil. Ansambel Camerata Academica je novonastala dela promocijsko predstavil na več koncertih, kjer se je izkazal s tehnično dovršenostjo in imenitnim muziciranjem ter požel odobravanje občinstva in pohvalne kritike. Ni pogosto, da bi sodobna komorna dela publiko nagovorila k tako pristnim odzivom, a očitno je zvočna krajina omenjenih del tako stimulativna, da prodre v čustveni svet še tako tradicionalno naravnanega poslušalca. Nedvomno je ansambel s svojo profesionalno prezenco dodobra osvežil slovenski glasbeni prostor in vanj vnesel izvirne smernice ustvarjalne in poustvarjalne prakse. Novitete predstavljajo raznolikosti v slogovnem, tehničnem, interpretacijskem in karakternem pogledu ter vključujejo sodobne tonske strukture in tehnike igranja. Zgoščenko sestavljajo dela sedmih slovenskih avtorjev in avtoric; to so Tilen Slakan, Aleksandra Naumovski Potisk, Klemen Leben, Klara Mlakar, Jan Triler, Simon Kravos in Marko Muni Mihevc, kot gost pa je zastopan Sašo Livrinski – Lavrod, makedonski skladatelj srednje generacije. Harmonije raznolikosti v sodobnih glasbenih strukturah naravnost vabijo k poslušanju, saj so skladatelji v svojih delih prepričljivo premagali navidezne bariere sodobne glasbe. K temu so nedvomno pripomogli člani ansambla Camerata Academica s svojo uigrano perfekcijo in prefinjeno interpretacijo.

Trobentar, skladatelj in glasbeni teoretik Tilen Slakan je s svojim svežim slogom široko uveljavljen in pogosto izvajan skladatelj mlajše generacije. Njegov opus, s katerim nagovarja soliste, ansamble in orkestre, obsega kompozicije za pevske zbore, komorne sestave, pihalne in simfonične orkestre pa tudi odrska vokalno-inštrumentalna dela. Skladbo A Sense of the Wind, ki je tudi naslovna pričujoče zgoščenke, označuje pretanjeni preplet šestih zvočil v subtilnem medsebojnem odnosu, ki je homogen tako v virtuozno poudarjenih kot tudi elegično umirjenih segmentih. Glasbeni stavek odlikujejo prefinjeni melodični in harmonski kontrasti, ki jih avtor tankočutno poveže v valovanje zračnih stebrov pihal. Skladateljica in pianistka Aleksandra Naumovski Potisk, ki ustvarja odmevne in večkrat nagrajene kompozicije, zlasti opere in balete za otroke, je pihalnemu sekstetu Camerata Academica namenila delo Promenada. Skladba je pripoved o tokovih urbane mobilnosti, kaotičnem svetu in psiholoških sposobnosti človeškega uma. Navidezno individualne linije posameznih glasbil vodijo v približevanja in oddaljevanja ter tvorijo pripovedi o čutenju okolja. Glasbeni tok, ki je pravi izziv skupnega muziciranja za izvajalce, izvablja pretanjene zvoke in kljub orisu sedanjosti ne preide v odzven kaotične zvočnosti današnjega časa. Sašo Livrinski – Lavrod se pogosto navezuje na izročilo makedonske ljudske pesemske dediščine. Delo So maki sum se rodila (Rojena sem bila z bolečino) skladatelj uokvirja v precej specifično molovsko tonaliteto in predstavlja svojevrsten spoj zahodno- in vzhodnoevropskih glasbenih tradicij. Svet dveh kontrastov dopušča izvajalcem avtonomno čutenje te edinstvene glasbene kulture, pri tem pa ni naključje, da izstopata pihali z dvojnim trstnim jezičkom – oboa in fagot s prvinsko prodornim zvokom. Skladba je prepričljiv primer zlitosti tradicije z novodobnim svetom. Klemen Leben, skladatelj, harmonikar, improvizator in pedagog, se posveča sodobnim glasbenim izzivom ter promoviranju in razumevanju novih zvočnih tokov. V delu Rannoch prevladuje misel o večnosti in minevanju, opisuje pa lepote Škotskega višavja ter nenazadnje deluje kot povabilo v svet neskončnosti, znotraj katerega je zveneči privid. Meditativno vzdušje sooblikuje spoštljiv in občutljiv odnos do zvočnih zmožnosti pihal. Glasbeni tok zahteva veliko spretnosti skupnega muziciranja in soodvisnost sodelujočih. Odlikujejo ga pretanjena dinamična in agogična valovanja ter subtilni solistični utrinki v duhu harmonije sfer, kar nas prijetno oddaljuje od realnega sveta. Klara Mlakar sodi v mlajšo generacijo večkrat nagrajenih skladateljic. Prvenstveno se posveča vokalnim partituram, a jo privlačijo tudi zvočne strukture glasbil. Izbrano delo temelji na poeziji Neže Maurer z istoimenskim naslovom, Caged Birds II (Ptice v kletki II), ki predstavlja življenjsko izpoved: »Tisti, ki me ljubi, mi daje krila. Tisti, ki ga ljubim, me zapre v kletko. Je res, da ptice v kletki najlepše pojo?« Glasba besedilu z na videz poosebljeno realnostjo in vdanostjo v usodo prida novo energijo in z njo poganja bojevit utrip večnih vprašanj in odgovorov, ki jih glasbila ustvarjajo s klasičnimi in sodobnimi tehnikami igranja. Delo navdihuje z raznolikostjo glasbenih elementov, tehničnih in melodičnih vrlin, kar izvajalcem omogoča tudi interpretacijsko svobodo in rahel aleatorični pridih. Jan Triler, skladatelj, pianist in dirigent najmlajše generacije, je za sekstet pihal ustvaril tristavčno skladbo Namigi. Kljub navidezni historičnosti, ki je sicer nujni del študijskega procesa mladih skladateljev, je avtor s potjo skozi tradicijo pokazal dobršno mero inovativnosti. Prepoznamo naslonitev na t. i. Harmonienmusik serenadnih večerov cesarskega Dunaju in elegično impresionistični zvočni tok, sestavljen iz melodičnih utrinkov posameznih glasbil, zaključi pa se delo z učinkovitimi imitacijami in ostinati, ki se stopnjujejo v prešerno skupno muziciranje ansambla. Simon Kravos je tržaški pianist in skladatelj najmlajše generacije, po čigar delih posegajo tako študentje kot priznani glasbeniki. Skladba Saxtet za sekstet pihal ima plesni značaj s primesmi vzhodnoevropske ljudske ritmike in melodike, kar se tesno sklada z izbrano zasedbo in njeno edinstveno zvočno barvo z različnimi alikvotnimi toni. Prav to ustvarja značilne akorde, obarvane melodije in ostrejše disonance, kar daje skladbi kanček agresivnosti. Skladatelj je izkoristil zvočne in tehnične zmožnosti posameznih glasbil ter jih z izvirnim in tankočutnim pristopom povezal v venec ljudsko nadahnjenih motivov. Marko Muni Mihevc je prvenstveno skladatelj simfonične in vokalno-inštrumentalne glasbe, večkrat nagrajen in pogosto izvajan. Opira se na sodobne tonalne in modalne strukture, s pomočjo katerih išče inovativne melodične in harmonske rešitve. Tristavčna skladba Mirador predstavlja utrip Barcelone, njene naravne in kulturne danosti. Čeprav skladatelj tega ne izpostavlja, bogastvo španskega melosa z drobnimi melodičnimi in ritmičnimi motivi preveva celotno delo. Mestoma meditativno vzdušje oživlja tudi andaluzijski zvok v slogu mavrske kulture, medtem ko zadnji stavek v ritmično tekočem in brzečem tempu ter harmonični ansambelski igri izraža radost nad atmosfero tega tako posebnega, multikulturnega prostora. 

Harmonije raznolikosti v sodobnih glasbenih strukturah naravnost vabijo k poslušanju, saj so skladatelji v svojih delih prepričljivo premagali navidezne bariere sodobne glasbe. K temu so nedvomno pripomogli člani ansambla Camerata Academica s svojo uigrano perfekcijo in prefinjeno interpretacijo.