Glasbene inovacije Andreja Kobala

Andrej Kobal je leta 2010 pridobil naziv producenta elektronske glasbe na SAE Institutu, leta 2013 pa je zaključil masterclass elektronske glasbe na inštitutu Vivaldi v Italiji. Ukvarja se z avtorsko glasbo, zvočnim oblikovanjem za film in gledališče, zvočnimi instalacijami in razvojem virtualnih instrumentov v Max MSP. Njegova virtualna instrumenta seqMPEror in GranuRise sta dosegla izjemen mednarodni uspeh. Njegovo delo se razteza preko mnogih polj glasbene produkcije; med njimi so avtorske kompozicije, oblikovanje zvoka in kompozicije za filmsko glasbo in gledališče, oblikovanje zvočnih inštalaciji ter oblikovanje po meri narejenih elektronskih virtualnih instrumentov.

Po štirih letih si spet uvrščen med finaliste MIDI Innovation Awards. Nam lahko poveš kaj več o tej nagradi in svoji inovaciji GranuRise?

V bistvu sem po enem letu ponovno uvrščen v finale, lani sem namreč tudi bil v finalu, in to z zvočno instalacijo Sononyms z Jazz Cerkno festivala, sicer v drugi kategoriji kot letos – Artistic/Visual Installations Finalists. Letos sem se s projektom seqMPEror uvrstil v finale kategorije Commercial Software Productions. Pred štirimi leti sem prišel v finale s projektom GranuRise.

GranuRise je zasnovan v zvočnoprogramskem okolju Max MSP in raziskuje nekatere zanimive koncepte zvočnega oblikovanja in njegove interakcije. Združuje elemente zvočnega vzorčenja (sampling) v realnem času, interakcijo in zvočno transformacijo prek granularne in spektralne sinteze. Program lahko deluje simultano kot zvočni efekt in kot virtualni instrument. Namen programa je s pomočjo različnih protokolov, kot so MPE, OSC, mrežne povezave in MIDI povezave, zabrisati mejo med programskim delom in njegovo iteracijo. Na nek način lahko rečemo, da se sama sestava programa prek elektronskih vmesnikov približuje interakciji klasičnega inštrumenta. Zanimivo pri tem je, da ni zvočno omejen zgolj na osnovno zvočno barvo (npr. zven kitarske strune), ampak lahko za izvorni ton uporabi najrazličnejši posneti zvočni material, ki je lahko bolj abstraktne narave (šum, soundscape, ton oz. katerikoli posneti zvočni material). Program prek MPE implementacije omogoča uporabo vseh »klasičnih« artikulacij tudi na bolj abstraktnem zvočnem materialu, kar omogoča povsem nove zvočne barve in njihove sonične transformacije.

Razvil si tudi virtualni instrument seqMPEror. Kakšna je razlika med obema?

seqMPEror in GranuRise sta oba namenjena zvočnemu oblikovanju in glasbeni produkciji, vendar se razlikujeta po svoji funkcionalnosti in uporabi. GranuRise je bolj orodje za ustvarjanje in manipulacijo zvočnih tekstur, medtem ko je seqMPEror namenjen sekvenciranju in natančni kontroli posameznih not za kompleksne glasbene strukture.

seqMPEror je sekvencer, zasnovan za MPE (MIDI Polyphonic Expression) in omogoča nadzor nad posameznimi notami in njihovimi parametri (višina tona, barva, dinamika) v realnem času, kar omogoča ustvarjanje sekvenc in kompleksnih ritmičnih struktur. seqMPEror temelji na MPE tehnologiji in omogoča nadzor nad več parametri posamezne note v polifoničnem kontekstu, kar daje večjo ekspresivnost pri igranju in programiranju zaporedij. seqMPEror se uporablja za ustvarjanje in programiranje zaporedij not z bogatimi zvočnimi možnostmi, pri čemer se vsak zvok lahko individualno prilagodi glede na parametre, kar je idealno za bolj ekspresivne in podrobne glasbene izvedbe.

Kot razvijalec instrumenta seqMPEror si povabljen na tri pomembne mednarodne predstavitve: Synthfest UK, Music China in NAMM 2025 (ZDA). Kaj to pomeni za Slovenijo? Kako razvito je področje avdio tehnologije v Sloveniji?

To je veliko priznanje zame in za moje delo, ki obenem postavlja Slovenijo na mednarodni zemljevid avdio razvijalcev. V Sloveniji imamo izjemno pestro glasbeno sceno in kar nekaj ljudi dela zanimive projekte na področju avdio tehnologije. To je veliko priznanje zame in za moje delo, ki obenem postavlja Slovenijo na mednarodni zemljevid avdio razvijalcev. V Sloveniji imamo izjemno pestro glasbeno sceno in kar nekaj ljudi dela zanimive projekte na področju avdio tehnologije. Sam sem vključen v slovenski modularni kolektiv Clockwork Voltage, kjer veliko ljudi razvija po meri narejene avdio module. Na splošno se v Sloveniji veliko dogaja na področju modularnih sintetizatorjev, na primer s projekti, kot so Ljudmila, Osmo/za, Projekt Atol in drugi. Pogosto sodelujem z Igorjem Vukom, ki ima izjemno znanje na področju avdiotehnoloških rešitev. Poleg tega imamo kar nekaj proizvajalcev avdio opreme, kot je Ollo Audio, s katerimi sodelujem.

V Sloveniji se veliko dogaja na področju fizičnih avdio naprav, medtem ko na področju programske opreme ni veliko aktivnosti. Osebno poznam le nekaj razvijalcev, med katerimi sta Boštjan Pirnar, s katerim sva skupaj razvijala GranuRise in seqMPEror, ter še nekaj drugih, kot sta Žiga Rezar in Tadej Drolc. Prav zaradi tega se veselim povabil na pomembne mednarodne dogodke, kjer bom lahko predstavil svoje delo in ostale zanimive slovenske projekte.

Kdo te pri tvoji inovatorski poti podpira? Je morda kdo že investiral v razvoj tvojih projektov?

Seveda, za razvoj inovativnega izdelka je treba veliko raziskovati, potrebuješ čas, kar pa pogosto ne sovpada s tržno logiko, kjer je poudarek na čim hitrejši in večji prodaji, ne na raziskovanju. Sam verjamem, da lahko le z dovolj časa in inovativnostjo dosežemo kakovostni izdelek in s tem tudi tržni uspeh. Imel sem veliko srečo, da je začetni prototip GranuRise podprl Boštjan Pirnar, ki se je aktivno vključil v razvoj tako GranuRise kot seqMPEror. Veliko mi pomeni tudi, da projekt podpirajo in da sodelujem s pomembnimi podjetji v avdio industriji, kot so Ableton, Cycling '74, Roli, Embodme, Sound Particles in številni drugi. Posebno me veseli, da moje programe podpirajo in uporabljajo tudi znani glasbeniki, kot so Richard Devine, Daniel Rowland, Søren Mikkel Dalsgaärd, Robert Murray Jamieson, Karmina Šilec, François Donato, Roberta Busechian in mnogi drugi. V preteklosti sem že bil v stikih z različnimi investitorji, vendar zaenkrat oba programa ostajata pri meni, saj mi to omogoča največ svobode pri njunih posodobitvah in nadaljnjem razvoju. Pomembno se mi zdi tudi, da oba projekta podpira Ministrstvo za kulturo in nevladne organizacije, kot je na primer SIGIC. Verjamem, da bi država lahko še več vložila v podporo in razvoj referenčnih kulturno-tehnoloških projektov, podobno kot vlaga v športne uspehe.

S katerimi našimi in tujimi glasbeniki sodeluješ? Nam lahko poveš kaj več o projektu AGAT, ki je letos opozoril nase?

Sodelovanja so zelo pomembna, saj mi omogočajo nove poglede na glasbo in glasbeno tehnologijo. Trenutno aktivno sodelujem z več glasbeniki iz tujine, največ s Thomasom Gorbachom; tudi predavam v njegovem studiu na Dunaju. Poleg tega sodelujem s številnimi drugimi avtorji, kot so Søren Mikkel Dalsgaärd, Mauricio Valdés San Emeterio, Roberta Busechian, Roberto Girolin, Sandro Giacometti, Robert Murray Jamieson idr. Najbolj povezan pa sem z domačimi glasbeniki. Z Galom Furlanom bova s projektom Subburben kmalu izdala ploščo. Večkrat pa se srečava z Milkom Lazarjem, kjer raziskujeva avdio tehnologije. Že vrsto let sodelujem tudi s Karmino Šilec pri raziskovanju avdio tehnologij. Z Igorjem Vukom sva skozi leta ustvarila številne rešitve za  Mota Museum in druge zvočnoinstalacijske projekte. Zelo sem aktiven tudi na slovenski impro sceni, kjer nastopam v različnih kombinacijah z glasbeniki, kot so Zlatko Kavčič, Vid in Jošt Drašler, Andrej Fon, Samo Kutin, Boštjan Simon, Marek Fakuč, Aleš Krebs in številni drugi. Povezovanja, kot jih vidimo na impro sceni, se mi zdijo dobrodošla, saj bogatijo celotni slovenski glasbeni prostor in presegajo ustaljene prakse. Na tej sceni izstopajo določeni posamezniki in organizacije, denimo Gal Furlan v Klubu Štala, Simon Kenda v okviru Jazza Cerkno, Zlatko Kaučič z Brda Contemporary Music Festivalom, Tomaž Grom v okviru Zavoda Sploh, Defonija, Taktišče, Fri-Fra-Fru idr.

Podobno se je organsko, na pobudo Jake Bergerja, oblikovala slovenska modular synth scena v okviru Clockwork Voltage, ki vključuje zelo raznolike glasbenike in glasbene prakse, kar jo naredi posebno zanimivo.

Z Galom Furlanom sva tudi člana skupine A.G.A.T. Idejo in kompozicije za skupino je pripravil kitarist Aleš Valentinčič – Brdonch, pridružil pa se nam je še član Kavasutre, Timi Vremec. Ideja temelji na fuziji jazza in elektronske glasbe, kjer elektronika s pomočjo več zvočnikov (surround) v realnem času transformira akustične inštrumente v povsem novo zvočno dimenzijo, t. i. Live Electronics. Skupina A.G.A.T. je na koncertu letošnjega Jazza Cerkno naletela na izjemen odziv in kmalu bo izšla plošča s tega koncerta.

Morda bi v zvezi s sodelovanji izpostavil, da imam včasih občutek (čeprav se morda motim), da je glasbena scena – skupaj z organizatorji in publiko – precej segmentirana, kar je škoda. Verjamem, da bi z več povezovanja celotna slovenska glasbena scena lahko funkcionirala še bolje. Zanimivo se mi zdi povezovanje najrazličnejših praks, od improvizirane glasbe, jazza in vseh vrst elektronske glasbe do sodobne komponirane glasbe, in seveda še dlje, do vseh ostalih oblik umetnosti.

Bi rad še kaj sporočil našim bralcem?

Ne vem. Morda to, da naj imajo odprta ušesa in raziskujejo najrazličnejše stvari.