28.01.2025
Improvizacijski mozaik
Nadaljevanje serije Subburben Gala Furlana in Andreja Kobala nas vodi skozi podrobne, gosto tkane in večplastne kompozicije.

Subburben
Vice Versa
Klopotec
2024
Tolkala in elektronika se čedalje pogosteje izkazujejo kot izjemno plodovit in komplementaren par. Kljub temu pa še vedno ni prav veliko duov, ki bi svojo glasbeno miselnost utemeljevali vis-à-vis razpona parametrov, ki se jih da manipulirati, saj zaradi razgaljenosti in tako melodične kot harmonične neidiomatskosti takšna glasba zahteva veliko več od ustvarjalca. Z drugimi besedami, ta se precej težje skriva za klišeji ter pretenta poslušalce z iluzijami ali triki. Na tem lahko utemeljimo prvo misel o plošči dua Subburben z naslovom Vice Versa, ki je lani izšla pri založbi Klopotec in priča o predanosti, discipliniranosti in glasbeni širini Gala Furlana in Andreja Kobala. Subburben je močan kandidat za temeljno delo sodobne improvizirane glasbe, ki v spajanju elektronike in tolkal namesto utemeljevanja svojega poslanstva zgolj in samo po nareku groova ubere bolj atmosferično pot, na kateri ustvarjalca v vsakem trenutku sproti izbirata, katero plast zvočnosti bosta gradila v nadaljevanju.
Čeprav gre za improvizirano delo, ga ustvarjalca sestavita v koherentno in povedno celoto s pomočjo zvočno podrobno dodelane kompozicije. Skladba Vice Versa III, recimo, je odličen prikaz subtilnosti in skorajda mikroskopske ravni glasbenih gradnikov, na katere sta se glasbenika osredotočena. To kaže na veliko mero pozornosti in odzivnosti na vselej spreminjajoče se glasbeno okolje, v katerem se kompozicije tkejo. To je vrlina glasbenikov nasploh, ki pa še bolj pride do izraza pri improvizirani glasbi, kjer je vsak premik potencialna iztočnica za popolno preobrnitev toka glasbe. Iz manka melodičnih in harmoničnih aspektov se vzpostavi abstraktni prostor, široko polje, v katerem Gal in Andrej ustvarjata nov vokabular, lasten prav in zgolj za Subburben. Poleg tega pa nas skozi kompozicije počasi vpeljujeta na raven, ki je pravzaprav izjemno melodično bogata. Ko pozornost preusmerimo k njunemu fraziranju, jasno zaslišimo tudi to razsežnost, ki jo kultivirata in stopnjujeta do točke, ko melodija prevzame strukturno vlogo in ne zgolj običajne vodilne. Ta kontrast razvijeta do te mere, da na mestih, kjer Andrej ustvarja bolj tonalne pasaže, te delujejo kot vdor nečesa tujega v kompozicijo. Toda tudi ta tujost je subtilna, predvsem pa služi kot gonilo za nadaljnje razvijanje svojstvenega glasbenega jezika. Lep primer najdemo v kompoziciji Vice Versa IIIIII. Ravno ta glasbeni jezik je ena izmed vrednot albuma Subburben: Vice Versa, saj demonstrira premišljen, razgledan, zrel in celovit pristop ustvarjalcev, ki kot izkušena inštrumentalista in improvizatorja s predajanjem glasbenemu toku v trenutku ustvarjata veliko več kot zgolj sekvence ritmov in zvokov. S kuracijo posnetkov v album se jima je posrečilo splesti izjemno niansirano in nenazadnje mehko glasbeno popotovanje, dostopno tudi poslušalcem z manj kilometrine v svetu improvizirane godbe.
Subburben je močan kandidat za temeljno delo sodobne improvizirane glasbe, ki v spajanju elektronike in tolkal namesto utemeljevanja svojega poslanstva zgolj in samo po nareku groova ubere bolj atmosferično pot, na kateri ustvarjalca v vsakem trenutku sproti izbirata, katero plast zvočnosti bosta gradila v nadaljevanju. Seveda pa se tudi groovu na izogneta povsem, samo pustita mu, da se prikrade naravno, ko se album prevesi v drugo polovico. Kljub temu vselej ohranjata zvočno in miselno večplastnost, ki vabi poslušalce k razvijanju in zavzemanju različnih perspektiv skozi iterativno poslušanje.