Koncertni atelje tokrat v okviru gostovanja 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum

Društvo slovenskih skladateljev se je v letošnjem maju aktualno odzvalo na pobudo Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in organiziralo Koncertni atelje tudi z deli skladateljev, ki so na tribuni dosegli vidne rezultate. Gre za najbolj prestižen forum za sodobno glasbo, katerega namen je spodbujati prepoznavnost novih del na področju radia. 

Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je prvič potekala v Sloveniji v okviru sodelovanja z Radiom Slovenija pod vodstvom urednika uredništva za resno glasbo Programa Ars in predsedujočega tribuni, Gregorja Pirša, ki ji predseduje od leta 2024. Odvija se kot poslušanje posnetkov predloženih del sodelujočih radijskih postaj z vsega sveta. Po nekajdnevnem intenzivnem poslušanju in razgovorih delegati izglasujejo izbrano delo in priporočena dela v dveh kategorijah: splošni in kategoriji pod 30 let. Sodelujoče države nato dela predvajajo na svojih radijskih postajah. Naloga predsedujočega je vodenje srečanj, poslušanja in razprav ter skrb, da vse poteka v skladu s pravili. Vodi tudi poslovne sestanke in tiskovno konferenco ter pred samim potekom tribune skupaj s svetom in International Music Councilom preveri, kakšno kakovost zagotavlja poslušanje na licu mesta. Med letom se ukvarja s promocijo in se dogovarja z radijskimi hišami za sodelovanje. Letos so prvič sodelovale radijske postaje, katerih doseg presega lokalno okolje, se pravi, gre preko meja posamezne države. Tribuna Rostrum deluje že od leta 1954, na njej pa so vidne uspehe doživeli tudi slovenski skladatelji, med njimi Matej Bonin, Petra Strahovnik in Matic Romih, poleg teh pa tudi Neville Hall, Nina Šenk, Tilen Lebar in Vito Žuraj ter Larisa Vrhunc, Bojana Šaljič Podešva in Luka Juhart. Druga velika imena z Rostruma so Luciano Berio, Henri Dutilleux, Witold Lutosławski, Elliott Carter, Krzysztof Penderecki, Luigi Nono, Toru Takemitsu in György Ligeti. Brez dvoma bo gostovanje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum v Sloveniji prispevalo k večji prepoznavnosti slovenske glasbene ustvarjalnosti v svetu, tudi po zaslugi odgovornih na Programu Ars: Klemna Vebra, Vesne Volk, Katarine Radaljac, Anemarije Štukelj Kuzma in Primoža Trdana, ki je tudi delegat tribune, ob ostalih sodelujočih.  Večer z Luko Juhartom nas je navdušil in pokazal, da je med nami izrazito nadarjen in vsestranski umetnik, čigar talent izstopa in sega preko meja. Skladatelj in akordeonist Juhart svoj dar in znanje tudi nesebično razdaja kot pedagog. Ponosni smo, da imamo med seboj tako izstopajoče umetnike in da jih lahko spremljamo na njihovi ustvarjalni poti.

Povedati je treba, da so na letošnji tribuni Rostrum obenem gostili jazz glasbenike in producente z vse Evrope, saj je potekala hkrati s šestdesetletnico Evroradio Jazz Orchestra, katerega ponedeljkov koncert v Cukrarni je organiziral glasbeni urednik Hugo Šekoranja. 

Na sporedu torkovega koncerta sta bili skladbi izbrancev Luke Juharta in Tilna Lebarja, poleg tega pa še Bojane Šaljić Podešva, katere dela so bila prav tako večkrat predstavljena na Rostrumu, ter Vinka Globokarja. Bojana Šaljič Podešva je na mednarodnem skladateljskem Rostrumu sodelovala trikrat, skladbo Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko pa je napisala v sodelovanju z Juhartom, čigar virtuozno mojstrstvo jo je navdihnilo. Njegova izjemna interpretacija je sobivala z elektroakustičnim delom in Juhartovo inovativno izvajanje se je v pulzirajočem ritmu zlivalo z njim v novo entiteto, katere značaj je nihal med okruški melodike in posameznimi gestami, kot sta drgnjenje po mehu, ritmizirano potrkavanje ipd. Njuna vez ostaja prostor, v katerem odzvanjata in se dopolnjujeta, pri čemer elektroakustični del deluje kot sogovornik in ne podstat. Nepredvidljivost izvajanja akordeonista predstavlja dinamični del, ki se zrcali in mu nastavlja zvočno ogledalo. Elektroakustični protipol je abstraktnejši spričo procesov, s pomočjo katerih je nastal in daje izvajalcu okvir, katerega ta dograjuje s svojo zvočnostjo v širši glasbeni kontekst.

Skladba Staticotion za akordeon, zvočni zapis in elektroniko v živo Tilna Lebarja deluje kot pomirjujoča sinteza statičnosti in dinamike, s porajanjem in pojemanjem pa ustvarja nekakšne privide spomina, iz katerega vznika zvok akordeona. Ta ujeta živahnost, uokvirjena v umirjeni okvir, se kaže v posameznih glasovih in postaja vedno bolj intenzivna, obenem pa ne more izstopiti iz svojih meja. Nastane neke vrste začarani krog, ki vendarle iz trenutka v trenutek daje nove in nove zamisli in deluje kot perpetuum mobile, vse do izteka. Skladba Staticotion je doživela lep uspeh, saj je bila priporočena tako v splošni kategoriji kot tudi v kategoriji do 30 let.

Luka Juhart ni le izvajalec, je tudi izjemen skladatelj, čigar sloves seže preko meja, saj je njegovo delo Unleashed doseglo uvrstitev med priporočene skladbe na Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. Tokrat smo skladbo slišali v izvedbi za akordeon in kljunasto flavto (Ana Birsa Krušec). Neverjetna izvajalska usklajenost in odrska prezenca, na kateri je grajeno delo, sta nas navdušili. Izvajalca sta pokazala sinhrono igro in do temeljev premišljeno dramatiko gest, s katerimi sta povezala glasbeni nastop s fizičnim, kar je od njiju zahtevalo izjemno muzikaličnost in gledališko nadarjenost. Vse geste so nadvse premišljene, a se hkrati odvijajo spontano in izvirno, njihova humornost pa nas spomni na sorodna dela Vinka Globokarja in Uroša Rojka.

Skladba Vrnitev Odisejevega sina Vinka Globokarja je napisana za pripovedovalca in akordeonista ter prav tako gradi na gledaliških učinkih, zlasti v smislu groteske in potenciranih razpoloženj, ki jih predstavlja kot neke vrste uglasbljeno dramo. Fascinantna virtuoznost in gledališki nastop Luke Juharta se zdita idealna za uprizoritev tega zahtevnega in intenzivnega dela, pri čemer mu je bil v oporo pripovedovalec Igor Velše. Neverjetna glasbena domišljija, na kateri temelji skladba, je podkrepljena s teatrskimi učinki, ki jo povezujejo v čvrsto in koherentno pripoved, v kateri ne manjka ne tragike ne humorja. Če Luka Juhart svoje delo gradi na sinhronem glasbeno gledališkem dialogu, je Globokar pravi vulkan dramatične moči, vsak po svoje pa imata izjemen ustvarjalni potencial, katerega elan in izrazno moč občudujemo vedno znova.

Večer z Luko Juhartom nas je navdušil in pokazal, da je med nami izrazito nadarjen in vsestranski umetnik, čigar talent izstopa in sega preko meja. Skladatelj in akordeonist Juhart svoj dar in znanje tudi nesebično razdaja kot pedagog. Ponosni smo, da imamo med seboj tako izstopajoče umetnike in da jih lahko spremljamo na njihovi ustvarjalni poti, tokrat v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev, RTV Slovenija, Cankarjevim domom in v okviru gostovanja Mednarodne skladateljske tribune Rostrum.