31.10.2021

Musica aeterna v cerkvi Marije Vnebovzete

Dona nobis pacem, podari nam mir, z organistkama in nizkimi trobili.

Franc Križnar

Tuba – evfonij kvartet GŠ Celje  v Kamniku.
Foto: Milica Križnar

5. koncert letošnjega ciklusa Musica aeterna se je v Kamniku nadaljeval in sklenil s tematskim poudarkom na Dona nobis pacem (Podari nam mir). Na koru in v prezbiteriju župnijske cerkve Marije Vnebovzete mekinjskega samostana so nastopili organistki Barbara Theissen Pibernik in Anica Smrtnik ter kvartet nizkih trobil: Matija Mervič, Domen Lampret, Tobija Smrtnik (vsi evfonij) in tubist Uroš Košir, umetniški vodja tega večera. Producent festivala nasploh je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti oziroma njegova Območna izpostava Kamnik, konkretno pa njen vodja Tone Ftičar. Vse lahko spet več kot pohvalim, da so dogodek realizirali in s tem omogočili reprodukcijo zagotovo še enega od vrhuncev letošnje kamniške glasbene sezone oziroma koncertov aktualnega ciklusa Musica aeterna. Tudi občinstvo se je odzvalo več kot primerno, saj je bila cerkvena ladja polna. Če je bila večina odigrane glasbe tako s kora kot iz prezbiterija prirejena, pa je bilo med deli slišati tudi krstno izvedbo novega dela slovenskega skladatelja srednje generacije, Davida Beoviča (r. 1977). Vsebinsko-dramaturško in izvedbeno je koncert po pomembnosti presegal lokalne okvire, saj se kaj podobnega pri nas na Slovenskem še ni zgodilo, namreč omenjena zasedba v kombinacijah z orglami … Če je bila večina odigrane glasbe tako s kora kot iz prezbiterija prirejena, pa je bilo med deli slišati tudi krstno izvedbo novega dela slovenskega skladatelja srednje generacije, Davida Beoviča. Vsebinsko-dramaturško in izvedbeno je koncert po pomembnosti presegal lokalne okvire, saj se kaj podobnega pri nas na Slovenskem še ni zgodilo, namreč omenjena zasedba v kombinacijah z orglami …

Že prva skladba večera je bila naznanilo vsega nadaljnjega, saj sta evfonista Domen Lampret in Tobija Smrtnik v prezbiteriju cerkve ter tubist Uroš Košir na koru odigrali trio, priredbo Američana Thomasa Isbella sicer neznanega avtorja skladbe, po kateri je bil naslovljen celotni koncert: Dona nobis pacem (Podari nam mir). Gre za triglasni koral, ki je bil več kot lep, celo spokojen uvod. S kora se je nato oglasila glasba za tubo in orgle, Light (Luč) Američana Georgea Walkerja in priredba Bachove Invencije, delo Nemca Lila Kunkla. Izvajalca sta bila Košir in Barbara Theissen Pibernik. Zanimiva in zelo redka kombinacija! S še drugo organistko, Anico Smrtnik, in evfonistoma Smrtnikom in Lampretom pa smo nato poslušali priredbo (n. n.) in baročno glasbo Italijana Benedetta Marcella, dvostavčno Sonato v F-duru (Largo in Allegro). Nadaljevala se je občutena in natančna intonacija ter dikcije izvajalcev. Njihovo dinamično niansiranje je očitno šele prihajalo na površje in v ospredje. Edino solistično orgelsko delo je na koru, tam, kjer je praviloma mesto za cerkveno glasbo, odigrala Barbara Theissen Pibernik, in sicer Saint Peter's Postlude (Postludij sv. Petra). V govornem intermezzu je Tone Ftičar predstavil izvajalce, nato pa se je glasba ponovno preselila v cerkveni prezbiterij. Tam smo v izvedbi Tuba – evfonij kvarteta GŠ Celje doživeli krstno izvedbo Beovičevega dela s pomenljivim naslovom Sandalphon (arhangel), v treh stavkih: Angel of Music (Angel glasbe), Angel of Prayer (Angel molitve) in The Good Giant (Pravi angel). Kompozicija in izvedba sta dali skladbi poseben šarm. Izvajalci so nadaljevali s prefinjeno igro, v kateri glede na kombinacije od unisona do štiriglasja ni manjkalo inventivnih pristopov. Beovičeva glasba je zanimiva in v dobršni meri poslušljiva v vseh kompozicijskih elementih, tukaj pa je bila seveda v ospredju oblika oziroma zasedba. 

Do konca koncerta so sledile še priredbe Arcadeltove in Mozartove glasbe (Ave Maria v prir. Američana Jima Selfa in Aleluja v prir. Kanadčana Davida Marlatta), da bi na koncu pod obnovljenim baročnim oltarjem slišali še drugi slovenski delež, priredbo slovenske cerkvene pesmi Davida Kajiča, in sicer tokrat za štiri nizka trobila in orgle. Očitno je poleg cerkvenega miljeja k celostnemu uspehu tega koncerta pripomoglo tudi občestvo.