Neznano v znanem

Pocket.Star, najnovejši zvočno-raziskovalni projekt Igorja Matkovića, se v primerjavi s preteklimi nekoliko odmika od (tradicionalnega) jazza, a kot ključni gradnik medsebojne komunikacije in glasbene kreacije ohranja improvizacijo. Trobentač je naziv magistra pridobil v Gradcu, nakar se je izpopolnjeval na številnih evropskih in ameriških odrih, s poudarkom na New Yorku. Učil se je pri mojstrih tega trobila, kot so Stjepko Gut, John Swana in Dave Rodgers, bil pa je tudi redni član European Movement Jazz Orchestra ter eden od mentorjev na prvem poletnem jazz taboru Kitajska – CEEC. Pa vendar avtor projekta Pocket.Star, na katerem je studijsko snemanje povezal z domačo produkcijo, izpostavlja, da je povsem dovolj že to, kar je. In prav tak vtis pušča aktualni projekt: deluje kot različica nečesa, kar je Matković samostojno ali v muziciranju z najrazličnejšimi glasbeniki že uspešno predstavil. Kljub temu je seveda dodal nekaj novosti, in sicer še več elektronskih in produkcijskih elementov, še več dialoga (med trobento in saksofonom) ter še več vplivov, ki segajo tako k urbani in popularni kot občasno tudi world glasbi.

Lastne kompozicije vselej predstavlja v razmaku več let in z vsako osrednjo pozornost nameni drugemu ustvarjalnemu vidiku. Tako je leta 2010 ob pomoči pianista Marka Črnčeca na Motion In Two Dimensions izvedel izbor jazzovskih standardov, dve leti zatem je na Sonic Motion zbral prve skladbe izpod lastnega peresa, čez pet let pa je zasedbo razširil in jazzovsko glasbo združil z vpili klasične glasbe in fusiona (State Of Ku), da bi ob koncu prejšnjega desetletja z ECM-ovskim pianistom Marcinom Wasilewskim posnel akustični Ephemeral Lake. Morda manj znano je, da je Matković poleg tega v zadnjih letih prispeval glasbo za več televizijskih programov (npr. nadaljevanki Reka ljubezni in Usodno vino) ter dva dokumentarna filma (npr. Čas za improvizacijo). Diskografija umetnika in pedagoga na jazz oddelku Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga z glasbo vežejo družinske korenine, pred zvestim poslušalcem torej razgrinja njegovo glasbeno dozorevanje. K raznovrstnim izvajalskim (muzikalnim) veščinam pa moramo v njegovem primeru prišteti še produkcijske pristope, ki na albumu Pocket.Star zavzamejo osrednje mesto. 

Matković kot trobentač kljub vseprisotnosti namreč redko zavzame središče glasbenega dogajanja. Še najočitneje to stori v skladbah The In – Between, medtem ko v večini drugih v kombinaciji s saksofonistom Lenartom De Bockom opravlja vlogo bodisi izpraševalca bodisi tistega, ki odgovore podaja, najizraziteje v Hey, Wait, ali pa s trobento, obogateno z različnimi efekti, glasbo (za ozadje) le nežno barva. Za Matkovića je značilno modificiranje zasedb, saj glasbenike povabi k sodelovanju glede na tematsko in produkcijsko usmeritev posameznega repertoarja. Tako je tokrat dal priložnost svojemu stalnemu sodelavcu, kitaristu Janiju Modru, vodji skupine Ecliptic, katere pomembni del je tudi sam, ter pianistu Samu Hudetu, basistu Petru Smrdelu in bobnarju Žigi Smrdelu. Vsak od naštetih je v glasbeni mozaik dodal svoj del izraznosti, čeprav za malenkost izstopata De Bock in Hude s svojo izjemno tekočo igro, izpostavljeno predvsem v Sentimentu, kjer čisti improvizacijski vložki prehajajo v polne pihalno-trobilne odseke.

Pozornosti je deležna tudi naveza z dvojcem freekind. (Nina Korošak Serčič, Sara Ester Gredelj) v skladbi Bad Moves, ki kaže, kako konkurenčna bi lahko bila glasba slovenskih ustvarjalcev na popularni svetovni sceni, če Slovenija ne bi bila tako majhna in s tem večinoma spregledana. Pa vendar avtor projekta Pocket.Star, na katerem je studijsko snemanje povezal z domačo produkcijo, izpostavlja, da je povsem dovolj že to, kar je. In prav tak vtis pušča aktualni projekt: deluje kot različica nečesa, kar je Matković samostojno ali v muziciranju z najrazličnejšimi glasbeniki že uspešno predstavil. Kljub temu je seveda dodal nekaj novosti, in sicer še več elektronskih in produkcijskih elementov, še več dialoga (med trobento in saksofonom) ter še več vplivov, ki segajo tako k urbani in popularni kot občasno tudi world glasbi