28.12.2019
Obuti maček – pojoči muc v človeški podobi
V Slovenskem mladinskem gledališču so pripravili uprizoritev Grimmove pravljice Obuti maček, ki sta jo v podobo muzikala oblekla Jure Ivanušič in Nana Forte, tekst pa je delo Andreja Rozmana – Roze.
Če smo pravilno ugotovili z igralci SMG-ja za odrom, je Mladinsko gledališče začelo z glasbenim teatrom leta 1995, ko je v hiši nastala predstava Psiha, ki jo je, tako kot Obutega mačka, režiral Vito Taufer. Glasbene predstave so zdaj že stalnica v naših gledališčih, saj jih občinstvo z veseljem sprejema in obiskuje. To pa je tudi namen, kot pravi Vito Taufer, gledališče mora imeti polne dvorane. V predstavi se odraža Tauferjevo razumevanje sveta, pri pravljicah pa je tako, da si svoje mnenje ustvarja vsak gledalec sam. Z njimi spodbujamo domišljijo, in pri Obutem mačku to vsekakor drži. Obetajo se polne dvorane, sploh zato, ker je ta postavitev primerna tudi za otroške predstave v okviru kulturno-umetnostne vzgoje. Slišali smo različne žanre – od renesančne glasbe preko bluesa, westerna in sambe do swinga. Ideje je skladateljski tandem Ivanušič–Forte iskal v besedilu samem, iz atmosfere, karakterizacije likov, psiholoških stanj in prizorov. Zanimivo je, da avtorja nista ravno gledala na to, da igralci niso nujno tudi pevci. Spopadli so se s težkim izzivom in ga uspešno opravili.
Predstavo uvede video animacija Lutkamuc (avtorica Barbara Bulatović) s predzgodbo, ki pojasni, kako je revni kmet podedoval mačka. Nato se odpravita v »akcijo«, kako kmeta napraviti bogatega. Tudi govorjeni tekst je pisan v verzih, pogosto z globljim sporočilom, zato je predstava zagotovo namenjena gledalcem v starostnem razponu od 5. do 99. leta. Odziv občinstva je bil zelo pozitiven, videlo se je, da uživamo tako stari kot mladi, in sicer odrasli ob družbenokritičnih iskricah, otroci pa ob zabavnem besedilu in dogodivščinah. Očitno je, da ko Andrej Rozman – Roza piše za otroke, piše hkrati za odrasle, zase, za otroka v sebi. Zanimivo je, da je v dogajanju vlogo dal tudi glasbenikom, ki so nekakšen glas ljudstva, delavci – prekarci. Obuti maček pa je lik, ki se bori proti sistemu, a to počne zelo pretkano. Upodobil ga je Rok Matek, ki me je presenetil z odličnim petjem in igro. Igralski poklic je zanimiv fenomen, saj igralec z vsako svojo vlogo napravi na gledalca določen vtis. Matek mi je bil doslej prav zoprn zaradi negativne vloge v Usodnem vinu, po Obutem mačku pa zdaj komaj čakam, da ga vidim v še kakšni vlogi.
Najboljši pokazatelj kakovosti tovrstnih predstav je moja hči. Da je poplesovala na stolu, ni prav nič čudnega, saj je bila glasba mamljiva, dogajanje pa razgibano. Slišali smo različne žanre – od renesančne glasbe preko bluesa, westerna in sambe do swinga. Ideje je skladateljski tandem Ivanušič–Forte iskal v besedilu samem, iz atmosfere, karakterizacije likov, psiholoških stanj in prizorov. Zanimivo je, da avtorja nista ravno gledala na to, da igralci niso nujno tudi pevci. Spopadli so se s težkim izzivom in ga uspešno opravili. Tudi Luka Cimprič, ki je odkrito priznal, da petje ni njegova močna točka, se je dobro odrezal, ker je posegel po petju v maniri recitiranja, rapa, in seveda zaradi svoje karizmatične igralske osebnosti. Preostali igralci – pevci so bili Anja Drnovšek, Ivan Rupnik, Maruša Oblak in Ivan Godnič. Zahtevno nalogo njihove pevske edukacije je nekaj mesecev opravljal Diego Barrios Ross. Vsem lahko samo čestitamo.
Scena je postavljena kot teater v teatru. Na sredini je oder, levo in desno pa so na odru glasbeniki. V skupini so poleg Jureta Ivanušiča igrali in »igrali« še Uroš Maček, Vasko Atanasovski, Marjan Stanić in Žiga Golob. Pravljično, kabarejsko, takole:
UROŠ: Jaz ne vem, zakaj je tko, da eni lahko sam gledajo, drugi pa garamo? Saj s tem muziciranjem se ne da niti žvet, kaj šele obogatet.
ŽIGA: Če se še tko matramo, mamo komaj za prežvet.
VASKO: Pa nočmo, ne vem, kaj.
UROŠ: Sam streho nad glavo, flašo vina pa še kruh.
VASKO: Pa putr.
UROŠ: Pa da me ne bi blo nikol strah, kaj bom jedu jutr.
JURE: Neumnost! Prav vsak lahko postane bogat, ne da bi za to moral krast al garat al pa karkol podedovat.