Polno naročje izjemnih del v Društvu slovenskih skladateljev

Delovanje Društva slovenskih skladateljev ima globoke korenine, prav tako Koncertni atelje, ki je bil v novembrskem večeru izčrpen in je predstavil krstno izvedbo dela Trije dueti (2, 3, 4) za saksofone Milka Lazarja. Poleg tega so bila na sporedu še dela Luciana Beria (Sequenza VIIb za sopranski saksofon), Nevilla Halla (The Flames Gleam In The Air za dva tenorska saksofona), Petra Šavlija (Andromeda za altovski saksofon) in Urške Pompe (Dan za dnem za dva altovska saksofona). Koncertni atelje je vedno bolj žarišče slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki zlahka stoji ob svetovno znanih delih. Ker so dela, ki se znajdejo na programu, kakovostna, se je že profiliralo tudi posebno občinstvo. Večer je pustil čudovit vtis, da imamo odlične umetnike, tako skladatelje kot izvajalce.

Trije dialogi Milka Lazarja so trenutni skladateljev izziv in so nas navdušili z neposrednostjo in čutno izvedbo. Prvi dialog najprej odraža igro posameznih tonov, z vmesnimi dialogi, v nadaljevanju pa saksofonista razvijeta izrazno zapleten diskurz, ki niha med posameznimi toni in hitrimi pasažami. Drugi dialog se poigrava z dinamiko naraščanja in pojemanja in deluje kot valovanje, nenehno spreminjajoč se. Pisan je zelo tekoče in nas hkrati nenehno preseneča z raznolikostjo svojih gest (zdrsi navzdol, izmenično izvajanje enega tona …), medtem ko nas impulzivnost drži v nenehni napetosti vse do konca. Tretji dialog se osredotoča na določen vzorec, ob katerem se razvija melodična pripoved, ki se vije zelo živahno, v nadaljevanju pa se saksofonista izkažeta v virtuozni skupni pasaži v hitrem tempu, ki ju vodi k nenadnemu zaključku.

Beriova Sequenza VIIb za sopranski saksofon je izjemno delo, v izvirniku napisano za oboo. Vrti se okoli enega tona, ki je vodilo v skladbi, iz njega izhajajo tako krajši ekskurzi kot tudi izbruhi. Ti so enkrat bolj iskrivi, drugič spet bolj distorzični in oblikujejo značaj dela. Lucidno in bohotno zasnovana skladba je bila izvedena odlično.

Neville Hall je skladatelj, ki ve, kaj hoče, in ki ima marsikaj povedati. Njegove skladbe so precizno izdelane. Tokratno delo, The Flames Gleam In The Air, je pisano filigransko in se na dovršen način poigrava z zvokom, pri čemer se saksofona povezujeta v skupnem in nato v dvojnem razponu. Skladba ni preglasna in nam omogoča, da se posvetimo razvijanju zvoka, ki poteka v srednjem registru in se nas dotakne s svojo rahlostjo. 

Andromeda za altovski saksofon Petra Šavlija je tankočutno lirično delo, ki se kot neke vrste monolog mehko vije, izvajalec se obrača enkrat k nam in spet drugič proč od nas. Zelo mehko oblikuje ton, ki zveni barvito in oblo. Monolog je ves čas intenziven, osredotočen na posamezne tone in njihovo polno izzvenevanje, ki se je zaključilo v sosednjem prostoru.

Skladba Urške Pompe je nastala kot odziv na obremenjevanje z vsakdanjimi informacijami – od tod naslov Dan za dnem. Duo altovskih saksofonov je kot nekakšen alarm, ki novice interpretira v hitrem tempu, kakor poplavo zvočnega gradiva, ki se tako iskrivo povezuje v intenzivno pripoved. Povezovanje glasbil se stopnjuje in doseže višek v pripovedi dnevnih novic, ki sta jih interpreta izvedla z žarom ter jih pospremila z igranjem na zaklopke, vse do burnega konca. Izvedba je bila odlična in skladba je kar zažarela med nami spričo svoje angažiranosti.

Koncertni atelje je vedno bolj žarišče slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki zlahka stoji ob svetovno znanih delih. Ker so dela, ki se znajdejo na programu, kakovostna, se je že profiliralo tudi posebno občinstvo. Večer je pustil čudovit vtis, da imamo odlične umetnike, tako skladatelje kot izvajalce.