Posebno vzdušje v Slovenski filharmoniji

Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije je znan in cenjen doma in v svetu. Ustanovljen je bil leta 1996, da bi bolj ambiciozna dekleta lahko razvijala svoj talent z zahtevnejšim repertoarjem. Šola poleg rednega gimnazijskega programa posebno pozornost namenja zborovskemu petju, kar je v tridesetih letih privedlo do izjemnih uspehov njenih zborov. In lahko bi rekli, da so dekleta paradni konj institucije. Pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič nizajo številne uspehe, vabijo jih na največje zborovske dogodke po svetu, letos se na primer odpravljajo na turnejo na Tajvan. Priče smo bili vrhunskemu zborovskemu dogodku, na katerem smo slišali vrsto slovenskih in finskih ljudskih skladb ter sodobno zborovsko ustvarjalnost obeh dežel.

Pred odhodom na turnejo so dekleta pripravila koncert z naslovom Sončnice in nanj povabila finski Otroško-mladinski zbor Tapiola. Izbiro naslova je pojasnila dirigentka zbora: »Leta 2011 je Ambrož Čopi za Dekliški zbor sv. Stanislava skomponiral skladbo Otrok s sončnico na Kosovelovo besedilo, leto pozneje pa še na besedilo istega pesnika – Marjetice. Skladba je tudi naslovna na zborovi zgoščenki. Ker so Finci želeli predstaviti tudi slovensko sodobno skladbo, so izbrali skladbo Otrok s sončnico. Povezuje nas to, da je bila napisana za naš zbor, Finci pa so jo izvedli na slovenski turneji.« Zbor Tapiola je bil ustanovljen pred dvainšestdesetimi leti in spada med vodilne tovrstne zbore v svetu. Znan je predvsem po značilnem zvenu, Tapiola zvoku, ki se je med kritiki prijel za opis edinstveno čistega in naravnega zvoka zbora. Zbor Tapiola je poseben, v njem namreč pojejo tako zelo mladi pevci kot malce starejši, do starosti 21. let. Zadnjih nekaj let z zborom kot namestnica dirigenta in asistentka produkcije sodeluje Slovenka Kristina Bogataj, ki je povedala, da zbor vadi dvakrat tedensko po dve uri in pol. Delovna skupina zbora so trije glasbeniki in odbor društva zbora ter skupnost staršev pevcev. Veliko sodobnih skladb, ki smo jih slišali na koncertu, je bilo napisanih prav za ta zbor. Gre za izjemno zahtevno literaturo, kateri ne bi bil kos marsikateri odrasli zbor, ti otroci pa se je lotijo in opravijo delo na vrhunski ravni. S kristalno čisto intonacijo in brezhibno dikcijo, ki je posledica izjemnega dela njihovega dirigenta Passija Hyökkija in preostale ekipe, so nas prevzeli. Posebnost finskega zbora je tudi, da dirigent, ki je hkrati solopevec in sopranist, daje intonacijo v originalni višini s svojim glasom. Poleg tega vsi otroci igrajo vsaj eno glasbilo, tako da lahko vso spremljavo pri skladbah v različnih zasedbah izvajajo sami. 

Priče smo bili vrhunskemu zborovskemu dogodku, na katerem smo slišali vrsto slovenskih in finskih ljudskih skladb ter sodobno zborovsko ustvarjalnost obeh dežel. Najprej smo slišali nekaj slovenskih skladb, med njimi noviteti Summer storm Tineta Beca in Ladjice želja Jana Trilerja. Slednji je zbor ob klavirju tudi spremljal. Kasneje je sledila obsežnejša nova skladba Pradoživetja Damijana Močnika, za katero je koreografijo prispevala Panda van Proosdij. (Skladbo smo prvič slišali že na letnem koncertu zborov in orkestrov Zavoda sv. Stanislava.) Osupljivo je, kako dekleta pojejo ob vsem gibanju, in to praktično brez dirigentke, saj ta igra na boben. Osebno me je vse skupaj spominjalo na šamanski obred, saj smo bili poslušalci kar začarani. Koncert so nastopajoči zaključili s skupnimi skladbami: slovenskima Triglav in Ta na Solbici ter Finlandijo iz simfonične pesnitve Jeana Sibeliusa.

S skladbami, ki smo jih slišali na koncertu, bodo dekleta nedvomno naredila vtis tudi na turneji. Tja se odpravljajo na povabilo organizatorja, Tajpejske filharmonične organizacije za kulturo in izobraževanje. Na Tajvanu bi zbor moral gostovati že leta 2020, vendar je bilo dogajanje zaradi korone odpovedano.