Subtilno urjenje v poslušanju s skladbo Tako tiho Larise Vrhunc

Osmega marca sta pri ZKP RTV Slovenija izšli zgoščenka in partitura skladbe Tako tiho Larise Vrhunc. To dvajsetminutno delo je nastalo leta 2023 za mednarodni projekt B-AIR, ki je večinski del svojega programa namenil ustvarjanju zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Delo Larise Vrhunc je tako nastalo po skrbno določenih pravilih, ki si jih je skladateljica postavila na podlagi pridobljenega znanja o otroškem dojemanju zvoka in glasbe. Kot je povedala v intervjuju za Program Ars, je formo skladbe oblikovala na podlagi sprememb v teksturi in ne na podlagi kontrastov ali dinamičnih sprememb, saj dojenčki in malčki ne marajo nenadnih sprememb ali glasnih zvokov – zlasti v nizkih frekvencah. Bolj jim ustreza tišji in ponavljajoči se glasbeni material. Larisa Vrhunc je s skladbo Tako tiho nazorno pokazala, da je za dojenčke, malčke in ranljive skupine mogoče pisati kompleksno in stimulativno glasbo, ki pazljivo sledi njihovemu občutenju in zaznavanju zvočnih dražljajev, a hkrati subtilno premika meje otroškega zvočnega sveta ter spodbuja radovednost in pestrost čustvovanj. 

Čeprav skladba Tako tiho primarno ni bila napisana za odraslo občinstvo, lahko s svojo zvočno, harmonsko in strukturno razgibanostjo vsekakor spodbudi in predrami slehernika. Prav tako lahko pri poslušanju zelo jasno občutimo skladateljičino namero, da v kompozicijo vključi različna človekova občutja. Prav glasba naj bi bila namreč v veliko pomoč pri otrokovi samoregulaciji čustev. Z manjšimi čustvenimi izzivi, ki jih v glasbi prepoznamo ob spremembah inštrumentacije, tehnik igranja, harmonije ali dinamike, je Larisa Vrhunc želela spodbuditi urjenje samoregulacije pri dojenčkih, malčkih in ranljivih skupinah, zato je v proces poslušanja vključila tudi to izredno pomembno veščino. 

Skladba Tako tiho se začne s postopnim vpeljevanjem različnih zvokov (proizvedenih z razširjenimi in klasičnimi tehnikami igranja) in šumov, pri čemer je harmonija precej enostavna in statična. Počasi se pojavi prva dinamična sprememba in nekaj bolj napetih sozvočij, ki pa precej hitro izzvenijo ter se vrnejo v začetno harmonsko zgradbo, podkrepljeno s posameznimi nežnejšimi zveni. Skladateljica subtilno dodaja nove zvočne barve, a hkrati z njimi vzbudi zanimanje poslušalca. Dinamične spremembe postajajo nekoliko večje, zvočno dogajanje gostejše tako v harmonskem kot izvajalskem smislu – glissandi v trobilih, pizzicati harfe in harmonski postopi v klavirju vzpostavljajo nekoliko bolj napeto vzdušje, ki pripelje do viška prvega dela skladbe. Sledi umiritev ob igranju pojočih skled in kovinskem žvenketu tolkal. Počasni, tihi solo odseki akordeonista vzpostavijo novo vzdušje v skladbi, ki dinamično in zvočno raste (tokrat ob postopnih glissandih v godalih in pihalih, kovinskem žvenketu, mečkanju papirja), ter se vsake toliko znova umiri – ob počasi spreminjajočih se, padajočih harmonijah in izrazitem pizzicatu harfe. Razgibani, nekoliko glasnejši odseki, ki prinesejo nov material in tehnike igranja, so krajši, umiritev pa skladba ponovno doseže ob jasnejšem igranju pojočih skled. Sledi zadnji del skladbe, ki zelo spominja na začetek kompozicije. Material je zdaj bolj ponavljajoč in homogen, še nepoznanih zvočnih dražljajev je manj. Vstop klavirja, harfe in harmonike je nekoliko glasnejši in harmonsko gostejši, vendar kljub temu zaznamo, da skladba izzveneva. Umirjeni preplet šumenja, pihanja, potrkavanja in zvenenja zaokroži subtilno in premišljeno zvočno pripoved. 

Larisa Vrhunc je s skladbo Tako tiho nazorno pokazala, da je za dojenčke, malčke in ranljive skupine mogoče pisati kompleksno in stimulativno glasbo, ki pazljivo sledi njihovemu občutenju in zaznavanju zvočnih dražljajev, a hkrati subtilno premika meje otroškega zvočnega sveta ter spodbuja radovednost in pestrost čustvovanj.