Svet zase

Pred šestimi leti smo skozi sito komisije za izbor zasedb na Klubski maraton Radia Študent soglasno spustili celovito neznanko, mlado zasavsko zasedbo HAY. Na podlagi demo posnetkov izredno šepave kvalitete, brez poznavanja glasbenikov v zasedbi, z zavedanjem, da izvedba te glasbe v fizičnem prostoru praktično še ne obstaja, smo se odločili prekršiti številne zdravorazumske, povsem pragmatične pomisleke in smo vložili zaupanje v izrazito kvaliteto predstavljenih pesmi, ki smo jih prejeli v prisluh. HAY niso dolgo preživeli, vendar so na majavih nogah skozi izkušnjo turneje takrat uspeli stvoriti povezave in potencial, s katerim takratno zaupanje glasbenih redaktorjev Radia Študent tudi danes ni omajano. Tisto, kar je vztrajalo, glavno kar še slišimo danes, je m o r v e r n. JADRAN je nenaden sklop petih ekonomičnih inštrumentalnih skladb, vtisov, počasnih spominov za zanamce, za dni, ki bodo tudi zanje še lahko počasni. Na drugi strani ANEMOIA prihodnosti oziroma sprevržene, sfiltrirane sedanjosti preseva v več razigranosti, tempa, aranžmaja, pesmi z značilnimi Janovimi vokalnimi razpoloženji na meji razvodenelosti in ekstaze ter občasno kantavtorskim tonom, blagodejnim glasom, bistroumnim izrekom. A vendar se izdaji zdaj zlijeta skupaj, v en vtis. Morda pa je zato bistven čas, v katerem so te pesmi prišle in morda zato pevec tokrat govori tako seznanjen jezik.

m o r v e r n oziroma Jan Cizej sicer ni bil ne edini ne glavni pogon HAY, ki so se izkazali kot resnično močna množica, četudi na odrih nikoli niso uspeli zrasti v mašino. A Jan, ki je že na Maratonu pokazal svoj ekstra ekscentričen karakter, torej sam nadaljuje z izročanjem glasbe, s katero svoj obraz še naprej predstavlja javnosti. V nekaj letih je na splet naložil pošteno nabirko skladb v oblikah krajših in daljših izdaj, ponudil tudi s strani zainteresiane javnosti precej dobro sprejeta albuma Intentalo de Nuevo ter How Are You?, izvedel je par sodelovanj, denimo s posamezniki iz zasedbe persons from porlock, s katero so se HAY dobrovoljno prijateljsko povezali v času Klubskega maratona 15, letos februarja pa je izdal tudi navdušujočo skladbo Daleč stran v sodelovanju s projektom Rush to Relax oziroma Damjanom Manevskim, ki je v zadnjem obdobju m o r v e r n u pomagal tudi v živo na odrih. Če vsej tej zgodbi dodamo še podje sodelovanja z upravičeno zloglasno “podpodno” založbo ŠOP, se koščki mozaika počasi sestavijo v sliko, ki bo zvesta svetu m o r v e r n- a, in ki bo lahko služila tudi kot primeren prehod k njegovi najnovejši muziki.

m o r v e r n- ov svet je svet, ki ga ustvarjalec na nek način tvori sam oziroma se lahko razrašča sam, kolikor ga omogoča njegova skupnost, v tem primeru neka specifična, strogo alternativna skupnost, ki se je čez leta ustvarila nekje med koordinatami določenega kroga glasbenih kreativcev, njihovih prijateljev, zmožnostmi neodvisnih prostorov, denimo na Metelkovi, Radiom Študent, močnim gibalom založbe ŠOP, ter seveda dolgoletnih spremljevalcev scene in poslušalcev. Bistveno ob ugotovitvi, da denimo m o r v e r n ne nagovarja zgolj peščice najbližjih frendov je dejstvo slovenske in ljubljanske alternativne scene, ki v razraščanju iz historično izredno močne podlage angažirani skupnosti še omogoča delovanje v takorekoč vzporedni resničnosti, virtualni resničnosti, takšni, ki je denimo le ŠOP-ova, le m o r v e r n o v-a in le poslušalčeva, predvsem pa je bistveno, da je ne določajo zunanji pogoji birokracije in profesionalizacije založništva, distribucije, PR-ja in koncertne dejavnosti. m o r v e r n in ŠOP dejansko lahko brez leporečenja podata navodilo »Imagine you could …«, ker na nek način res lahko, s pridom in trudom, lahko ...

JADRAN in ANEMOIA sta dva EP-ja, ki ju je m o r v e r n v sodelovanju s ŠOP Records svojemu svetu ponudil 1. in 2. oktobra letos. Sta dve vsekakor stilsko izrazito različni izdaji, vendar ju v duhu, tako vsaj deluje, druži ekplicitna ideja potvorjenih svetov, zamišljenih, vzporednih svetov, kakršne v teh zagamanih dneh lahko predoča razgrnjena skupnost in razgrnjen posameznik, še preden vse skupaj zapade v svtoboljen eskapizem ali neskončne meandre melanholične nostalgije. Prej skladbe na novih EP-jih delujejo kot doživljajsko zrel, čutno predan twist nečesa takega. m o r v e r n-ov izraz tokrat nujno izhaja iz solidne doze samozavedanja, hudomušne distance do lastnega delovanja in nove pesmi nujno potrebujejo ozadnji kontekst vsega ostalega, s čimer se je Jan v zadnjih letih pokazal domačemu občestvu, le tako jih lahko poslušamo dovolj neobremenjeno. JADRAN in ANEMOIA ne raztegujeta ničesar novega, stilsko in žanrsko oba prečita iste žametne kitarske svetove, ki nam jih je m o r v e r n že kdaj razodel, gibljeta se v območju korenin ameriškega neodvisnega folk rocka s patino sodobne spalnične, zasanjane, tople produkcije. Takšen je hkrati najbolj formulaičen ter najbolj učinkovit opis tega, kar m o r v e r n počne, in to je dober znak. 

JADRAN je nenaden sklop petih ekonomičnih inštrumentalnih skladb, vtisov, počasnih spominov za zanamce, za dni, ki bodo tudi zanje še lahko počasni. Na drugi strani ANEMOIA prihodnosti oziroma sprevržene, sfiltrirane sedanjosti preseva v več razigranosti, tempa, aranžmaja, pesmi z značilnimi Janovimi vokalnimi razpoloženji na meji razvodenelosti in ekstaze ter občasno kantavtorskim tonom, blagodejnim glasom, bistroumnim izrekom. A vendar se izdaji zdaj zlijeta skupaj, v en vtis. Morda pa je zato bistven čas, v katerem so te pesmi prišle in morda zato pevec tokrat govori tako seznanjen jezik.

Domačemu poslušacu bosta odgovarjali predvsem umerjenost in zmernost v kombinacijah formatov obeh EP-jev oziroma vseh posameznih vključenih pesmi. V vsej tej glasbi živi nepretenciozen ustvarjalec, ki si reče ... trubadur. Le komu poje? m o r v e r n- ove pesmi namreč zdaj postajajo tudi univerzalne, Jan Nam poje za vse, on ima namreč cel svet za ta namen.