Večer Orkestra Amadeo s solistko Karolino Šantl Zupan

Imago Sloveniae skrbi za pestro glasbeno poletje tako v Ljubljani kot drugod po Sloveniji in nam ponuja brezplačne koncerte, na katerih nastopajo vidni slovenski in tuji ustvarjalci. Koncerti so dobro obiskani in resnično popestrijo poletno dogajanje. V tem okviru se je 22. julija v Mestnem muzeju predstavil Orkester Amadeo, ki ga že leta vodi dirigent Tilen Draksler, kot solistka pa je nastopila flavtistka Karolina Šantl Zupan. Glasbeniki so izbrali nenavaden spored, ki je združeval Kvartet v C-duru št. 1, op. 4 Karla Stamitza, Serenado za godala v C-duru, op. 48 Petra Iljiča Čajkovskega ter sodobno delo Concertino za flavto in orkester, op. 39 Aleksandre Naumovski Potisk. Orkester Amadeo je s solistko Karolino Šantl Zupan in dirigentom Tilnom Drakslerjem potrdil svoj profil dovršnega in uigranega orkestra z izvirnim, toplim zvokom ter nekonvencionalno, doživeto in pretehtano izvedbo. Glasbeniki so dokazali, da se lahko lotijo izvedbe tudi del, ki bodisi zaradi zahtevnosti ali slave zahtevajo posebno znanje in veščost, zato jih je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom.

Orkester Amadeo sestavljajo študentje in diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani, Visoke šole za glasbo v Gradcu, Deželnega konservatorija za glasbo v Celovcu, Visoke šole za glasbo v Detmoldu, zagrebške Akademije za glasbo in drugi. Njihov dirigent Tilen Draksler se je umetniško formiral v Madridu pri Georgeu Pehlivanianu, kot pianist pa na ljubljanski Akademiji za glasbo ter kasneje tudi na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti. Leta 2023 je bil asistent dirigenta Armenskega nacionalnega filharmoničnega orkestra, zatem pa je prejel prvo nagrado na mednarodnem dirigentskem tekmovanju Johanna Sebastiana Bacha v Gdansku. Aktivno deluje tudi na področju opere in sodobne glasbe.

Prvo delo, Kvartet v C-duru št. 1, op. 4 Karla Stamitza, je delovalo nekako v mozartovskem duhu, izvedba pa je bila umirjena in zelo povezana, vedri zvok in ljubkost sta nekoliko bolj umirjenemu izvajanju dala potrebni lesk. Andante di molto je ustrezal naravi orkestra, ki mu je dal pristen in topel, rahlo otožen, vendar čist zvok, v tretjem stavku Poco presto pa so se glasbeniki predali briljantnemu tempu in z natančno odmerjenimi dinamičnimi kontrasti oblikovali živahno in energično melodiko. V Concertinu za flavto in orkester, op. 39 Aleksandre Naumovski Potisk se je orkestru pridružila pihalna in trobilna sekcija ter solistka Karolina Šantl Zupan. Solistka je z odlično tehnično spretnostjo izrazila kontrastna in značajsko raznolika razpoloženja. Prvi stavek Allegro comodo je deloval zelo odločno, v hitrem tempu, drugi stavek Adagio pa je označeval preplet zvokov, ki so se vrstili v dolgih lokih žuboreče flavte in odgovorih orkestra, medtem ko je solistka oblikovala nežen dramaturški lok. Lucidna igra Karoline Šantl Zupan je v tretjem stavku stopala v iskriva soočenja z izvajanjem orkestra. Orkester je deloval enotno in kompaktno in ji je markantno pariral, medtem ko je bil njen zvok transparentno čist in razgiban. Serenada za godala v C-duru, op. 48 Čajkovskega je bila izvedena izjemno čisto ter v svečanem in barvito polnem razpoloženju. Odlična izvedba zavzetih glasbenikov je pod klenim dirigentskim vodstvom v mehkih linijah in umirjeno izražala harmoničnost vsebine. Zanimiv pendant značajskih čelov je s toplo zaobljenim zvokom preostalih glasbil poskrbel za še večjo barvito izraznost, sama interpretacija pa je bila jasna in precizna, prav začutili smo dušo orkestra. V drugem stavku je znamenita melodija dobila ljubek izraz s toplim zvokom godal in koketno melodično linijo. Otožna in zrelo zaigrana Elegija Larghetto elegiaco je dosegla polnost zvoka. Bliskoviti tempo Finala in uigrani orkester sta se razvila v sinhrono izrazno in predano igro nekoliko ostrega zvoka in prepričljive izvedbe.

Orkester Amadeo je s solistko Karolino Šantl Zupan in dirigentom Tilnom Drakslerjem potrdil svoj profil dovršnega in uigranega orkestra z izvirnim, toplim zvokom ter nekonvencionalno, doživeto in pretehtano izvedbo. Glasbeniki so dokazali, da se lahko lotijo izvedbe tudi del, ki bodisi zaradi zahtevnosti ali slave zahtevajo posebno znanje in veščost, zato jih je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom.