15.02.2018

10 let radiaCone

Brane Zorman in Irena Pivka na radiuCona že vrsto let razpirata slušno polje za radijsko umetnost v njenih heterogenih formah in pristopih, ki akt poslušanja skozi zvočno umetnost vtirajo v javni prostor, in sicer kot intervencijo na začasni frekvenci 88,8 Mhz-a, s spletnim oddajanjem, z resoniranjem v galerijskih prostorih in intervencijami v javni prostor.

Luka Zagoričnik

Ekipa radioCona: Petra Kapš, Brane Zorman, Jasmina Založnik, Irena Pivka
Foto: © Zavod Cona

Brane Zorman in Irena Pivka na radiuCona že vrsto let razpirata slušno polje za radijsko umetnost v njenih heterogenih formah in pristopih, ki akt poslušanja skozi zvočno umetnost vtirajo v javni prostor, in sicer kot intervencijo na začasni frekvenci 88,8 Mhz-a, s spletnim oddajanjem, z resoniranjem v galerijskih prostorih in intervencijami v javni prostor. radioCona je del mednarodne mreže radijske umetnosti, ki prinaša k nam tudi kritično umetnostno refleksijo in premislek o uporabi množičnih medijev ter o ustvarjanju v polju zvoka. Sodeluje s tujimi kuratorji in umetniki ter hkrati plasira mnoga domača imena v svet. Če je bila v projektu Radio Arts Space v ospredju ideja nefizičnega, zvenečega galerijskega prostora v polju radijskih frekvenc, je danes poudarek na transmisijskih umetnostih, ki so del širšega produkcijskega in ustvarjalnega sistema, kot se je vzpostavil v okviru Zavoda Cona. Ta je z vstopom v polje intermedijske umetnosti svoja programska izhodišča izrazito usmeril v zvok, zvočne umetnosti in eksperimentalna glasbena snovanj. V centru projekta ZVO.ČI.TI duo so forma dueta ter sodelovanja domačih ustvarjalcev in ustvarjalk s sorodnimi tujimi ustvarjalci in ustvarjalkami. ZVO.ČI.TI duo je poganjek projekta ZVO.ČI.TI, ki je na DVD izdaji ponudil cvetober domačih snovalcev iz raznoterega bazena eksperimentalne glasbe. Naše ustvarjalce je ob praznovanju desetletnice predstavil na dogodku Pre:gon zime, na katerem so nastopili Amper-o-mat, beepblip, OR poiesis, Bojana Šaljič Podešva, Brane Zorman in Boštjan Perovšek, medtem ko je izbor desetletnega snovanja radiaCona predstavil projekt ICEbreakerFM z umetniškimi deli za medij radia domačih in tujih umetnikov in umetnic, ki jih je ekipi radiaCone pomagala izbrati kuratorica in umetnica Petra Kapš. Zavod Cona zase pravi, da procesira sodobno umetnost. Procesira jo skozi performanse, koncerte, radio art in v različnih formah zvočne umetnosti. Ekipa je bila med prvimi, ki so v naš prostor vpeljali t. i. zvočne sprehode, ki jih ustvarjajo v različnih urbanih in manj urbanih okoljih doma in v tujini. Zormanu in Pivki se je v zadnjih letih kot sodelavka in soustvarjalka programa pridružila Jasmina Založnik. Ob desetletnici smo se pogovarjali z Ireno Pivka.

radioCona praznuje deseto leto delovanja. V tem času se je močno vpel v mednarodne tokove radijske umetnosti (radio art). Kje je bil radioCona na začetku in kje je po desetletnem razvoju? Zanima me tudi, v čem se je izvorna ideja radiaCone spremenila oz. oplemenitila?

Prva leta delovanja so bila usmerjena predvsem v diskurzivna in zvočna dela, umetniške akcije ter konkretna kulturnopolitična prizadevanja. Lahko bi rekli, da smo s povzemanjem sistemskih tematik na začetku delovali bolj v smislu razumevanja prostora, v katerem projekt deluje, in se naslanjali na umetniška dela, ki so to tematiko povzemala (produkcijski pogoji, avtorske pravice, dostop do frekvenc, FM frekvenca kot javni in galerijski prostor). 

Danes projekt deluje kot FM galerijski prostor v osnovnem pomenu besede: vzpostavlja pogoje za predstavljanje in ustvarjanje zvočnih/radijskih del. Ob tem smo sodelovali s serijo kuratorjev, ki zadnja leta soustvarjajo tematske FM razstave za radioCono (Petra Kapš, Elena Biserna, Erc Leonardson, Francisco Lopez, Anna Friz, Jeff Kolar, Maria Papdomanolaki idr.). Prizadevamo si izpostaviti določeno tematiko in nanjo prilepiti kontekst poslušanja predstavljenih del. Uvrščamo dela, ki so radiofonična, čeprav si z veseljem privoščimo tudi dela, ki so za radijski medij navidezno neprimerna.

FM razstava je vsekakor priložnost, da se na javni frekvenci sliši delo, ki ga zaradi časovne omejitve na radiih nikakor ne bi predvajali, a je hkrati to njegovo najprimernejše razstavno okolje. Poudarek je tudi na prostorsko-časovnem kontekstu poslušanja teh del.

Radio art uporablja radijski medij drugače, ne zgolj kot sredstvo enosmerne komunikacije s poslušalcem, temveč razume radio kot samo sredstvo umetnosti, kot medij, ki njegove mehanizme uporablja za umetniško ustvarjanje. Pri tem posega po številnih formah in žanrih. Katere vrste vsebin vas zanimajo? Kaj v tem oziru skozi ta medij vnaša v naš prostor radioCona?

»Radio art« ali morda širši in boljši termin »transmisijska umetnost« (Transmission arts, Galen Joseph-Hunter, Wave Farm) je zastopana v nekaterih delih, ki jih predstavlja radioCona. Gre za dela, ki se bodisi ukvarjajo s sonifikacijo elektromagnetnega spektra, ali dela, v katerih se sama frekvenca uporabi v kontekstu nastanka dela. Ta dela lahko tudi tematizirajo frekvenco kot prostor – prostor, ki omogoča oddaljeno in hkrati in situ ter in time poslušanje oziroma distribucijo. Hkrati so to dela, kjer je ravno ta komponenta nosilna. Saj se še spomnimo radijskih sprejemnikov starejšega modela, kjer so bila namesto frekvenc izpisana imena mest. 

Za nas so tako najprivlačnejša prav dela, ki s posebnim fokusom tematizirajo prostor, pa naj gre za urbani, naravni, oddaljeni ali za vesoljsko krajino.

Programske usmeritve Zavoda Cone so sicer širše od radijske umetnosti, od intermedijskih del, performansov, zvočnih dogodkov in zvočne umetnosti. Skratka, zavod v zadnjih letih predvsem razbira zvok skozi različne medije, pristope, prostore in preučuje rabe v raznolikih umetniških praksah. Kako se te dejavnosti povezujejo in na kakšen način vstopajo v polje radio arta?

Cona skozi različne žanre glasbene in novomedijske umetnosti zastopa dela, ki tematizirajo zvok in prostor. Delitev na umetniška področja ustvarjanja, torej predalčkanje, je kulturnopolitični termin, ki nas v resnici ne zanima toliko. Dela, ki združujejo zvok, prostor, naravo, urbanost – je to, kar nas zanima, pa naj bo to na katerem koli polju sodobne umetnosti. Seveda ob tem vsako delo upošteva zakonitosti, veščine področja, naj bo to uprizoritveno ali novomedijsko itd.

Samo zvrst radio arta pa je treba razumeti tudi širše, v kontekstu že omenjenega termina »transmisijska umetnost«, ki vključuje vse, kar ponuja sodobna tehnologija za transmisijo, se pravi tudi GPS signale, AM, WiFi, bluetooth ...

Če pogledamo širše, je umetniška raba radia in eksperimentiranje z medijem zgodba, ki je stara toliko kot medij sam, vendar se je šele v zadnjih dveh desetletjih oblikovala svetovna mreža radijskih postaj in projektov, ki ustvarjajo v polju radio arta. Te delujejo po različnih principih in zajemajo tako stalne projekte kot community radio pa umetniške postavitve, situacije, intervencije v javni prostor in širšo medijsko krajino, a tudi razstave, socialne projekte itd. Kam in kako se v to širšo mrežo vpenja radioCona in kako pomembne so mednarodne povezave in sodelovanja, nenazadnje ne samo za vaš medij, pač pa za slovenski kulturni prostor in domačo produkcijo umetniških vsebin?

Radio v bazenu novodobnih medijev išče pot transformacije izven okvirja tržnega reklamiranja. Kot medij in predvsem kot prostor ima velik potencial za umetniško produkcijo, ki lahko doseže večji krog ljudi. 

Radio v bazenu novodobnih medijev išče pot transformacije izven okvirja tržnega reklamiranja. Kot medij in predvsem kot prostor ima velik potencial za umetniško produkcijo, ki lahko doseže večji krog ljudi. 

Globalna scena na tem področju je zaradi svoje specifike majhna v primerjavi s katerim drugim poljem umetniškega ustvarjanja. V večjih primerih se ta zvrst pokriva znotraj nacionalnih radiev. Primer so na primer Avstrija, Kanada in Avstralija, kjer imajo na šolah, univerzah tudi katedro za zvočno umetnost. Spet drugje so organizirani kot samostojna institucija, na primer Wave Farm v New Yorku. V Nemčiji, v Halleju, prav sedaj pripravljajo knjigo o sodobnem radiu z naslovom Radio Revolten 30 dni radio art.

Seveda so mednarodni stiki nujni za promocijo umetniških del, za širjenje ter povezovanje in skupno kreiranje radijskega prostora z nekim konkretnim potencialom. To je področje, ki absolutno deluje mimo političnih meja.

Projekt ICEbreakerFM sledi izvorni ideji projekta Radio Arts Space – radijskega medija kot svojstvene nematerialne galerije, ki se udejanja v nefizičnem prostoru, čeravno lahko v njem nastaja, ga zavzame, se prezentira v obliki fizične razstave ali se umesti in premešča v prostoru in na javnih površinah. Kakšna je zasnova programa?

Za razliko od FM razstav zadnjih petih let, ki so bile tematsko zasnovane in kjer smo k sodelovanju povabili mednarodne kuratorje, je tokrat zasnova programa na videz preprosta – prerez dosedanjega dela. K sodelovanju smo povabili domačo umetnico Petro Kapš, ki je skupaj z ekipo radioCone (Jasmina Založnik, Brane Zorman in Irena Pivka) pripravila pregled del. Gre za uvid, kaj po tem obdobju zdrži in kaj ne, kaj ima daljši rok trajanja in kaj je izzvenelo v času nastanka. Torej pomemben uvid v stanje. Ob tem se je izkazalo, da bi prenekatera dela za svojo ponovitev potrebovala tudi fizični prostor, saj gre za performance. Tako smo del performansov povzeli in priredili za radijsko oddajanje, kot beleženje zapisa performansa v prostoru. Če bi želeli predstaviti ta dela, pa bi enostavno potrebovali več sredstev, kot jih sedaj projekt premore. Morda bomo to lahko napravili v bližnji prihodnosti.

V desetih letih ustvarjanja radijske umetnosti, ki je pri nas danes (in tudi v preteklosti) deloma zastopana na Programu ARS (npr. ARS acoustica) in Radiu Študent (npr. Platforma RADAR), se je zvrstilo veliko umetnic in umetnikov ter teoretikov. Kako vidite tovrstna ustvarjanja pri nas in v kolikšni meri so se razvila v teh desetih letih?

Seveda so možnosti, a predvsem za promocijo teh del, manj pa žal za produkcijo. Za radioCona pa je pomembna produkcija teh del, in v to vlagamo kar nekaj naporov, poskušamo razvijati nove metodologije dela. Pri produkciji novih del na primer povabimo mentorje k dialogu z umetniki, ki je za ustvarjanje izjemno pomemben. Preko rezidenčnega programa si prizadevamo vpeljati umetnike, ki ne živijo v slovenski prestolnici.

Kvalitetnejše ko so možnosti za produkcijo tovrstnih umetniških del, boljše je, in to tako za umetnike kot za publiko in družbo. Ta dela imajo v današnji družbi, prezasičeni z informacijami, kar posledično vpliva na našo nezmožnost daljše koncentracije, potencial za izkustveno dojemanje. Ali kot so nekje zapisali, to je dobra vaja v čuječnosti.

V zadnjih programskih sklopih se veliko osredotočate na povezavo in vmesja med tehnologijo, človekom in njegovim habitatom ter naravo, ki je seveda spoj vseh treh. Dogodke vsebinsko in časovno osmišljate skozi različne naravne cikle in s koledarskimi obeležji. Kaj je osnova te vsebinske niti?

Kontekst poslušanja teh del, ki pa hkrati narekujejo način in metodologijo ustvarjanja. Kot rečeno, razpršena pozornost posameznikov, ki se v pomanjkanju časa ne zmoremo povezati ne v družbi, kaj šele širše, v naravi, v času – taka stanja družbe, to odsotnost zavedanja naravnih procesov, katerih del smo, povzemajo prenekatera radio art dela. 

Hitri razvoj tehnologije prehiteva našo zmožnost percepcije teh orodij. Potencial kvalitetnega sobivanja narave in tehnologije se nam šele odpira. Aktivno poslušanje in s tem dojemanja okolice, urbanega prostora, narave, svojega telesa, to je na zaznavni ravni še kako pomemben del procesa razumevanja ustroja družbe. Če so v prejšnjem stoletju v Kanadi vpeljali metodo zvočnega sprehoda, ki preko poslušanja okolice sproža razumevanje vplivov sprememb v urbanizaciji, danes razvijamo metode, ki hkrati postajajo že umetniške zvrsti, kot so oddaljeno poslušanje, zvočni zemljevidi, poslušanja in tempo, ki preko tipal zaznavajo in distribuirajo spremembe okolice …

Spremljevalni dogodek Pre:gon zime se je odvil v CUK-u Kino Šiška. Dogodek je do neke mere soroden programom, ki jih Cona izvaja v ciklu ZVO.ČI.TI duo in, denimo, v sodelovanjih s Programom ARS. Kakšne zvočne oz. glasbene estetike zasledujete?

Zvočni dogodek je združeval izbor umetnikov, ki ga prezentiramo v projektu radioCone. Seveda gre le za izbor; vključili bi lahko še več domačih umetnikov, katerih dela zaslužijo vso pozornost. Predstavljena dela imajo ozadje v akustični ekologiji, ki danes s svojimi vsebinskimi poudarki in posledičnim nizanjem zvočnega zapisa nadgradi osnovno sonifikacijo posnetkov zvočne krajine. 

V ciklu ZVO.ČI.TI duo je v ospredju metodologija ustvarjanja, to je združevanje dveh umetnikov, ki pred tem še nista dela skupaj in ki zdaj na kratki rezidenci ustvarita skupno delo. Prednost pri tem ima sodelovanje, se pravi pred izpostavljanjem posameznika. Zvočni dogodek Pre:gon zime je to metodo povzel zgolj v zaključnem nastopu, v skupni improvizaciji ob zvokih ledu, ki jih je prinesel vsak avtor posebej. Zaradi vremenskih danosti žal nismo zmogli narediti skupne delavnice in posneti pokanja ledu v živo. Seveda bi lahko šli kam višje, v Alpe, kar pa bi zahtevalo organizacijo, ki je ta hip nismo sposobni izpeljati. Glede glasbene estetike pa: v ciklu ZVO.ČI.TI duo so na vrsti elektroakustična dela, medtem ko predvsem zadnja leta na radioCona poskušamo prezentirati dela akustične ekologije: zvočne krajine, bioakustiko, zvočne zemljevide in oddaljeno poslušanje.

Že vrsto let se govori, da se radio kot medij umika v ozadje, se seli v interaktivno območje, na svetovni splet in v digitalno domeno. Obenem je radio postal sestavni del streaming platform. Kje še leži subverzivni potencial radia in možnost interveniranja, tudi v politični prostor?

Kot že omenjeno, v prostoru in času kot osnovnem dojemanju teh podstati, ki jih frekvenčni prostor prinaša. In v dojemanju radia izven komercialno medijskih normativov. A hkrati nikakor ne bi izvzela radijskega formata, namreč kot konkurence ali celo v borbi z ostalimi mediji; gre enostavno za preplet ali za dopolnitev na FM, AM, GPS ali spletu in drugih omrežjih ter nosilcih za avdio formate.

Plasiranje radijskega programa na internet in začasne frekvence – to je seveda tudi vstop v politiko frekvenc, saj gre za zasedanja določenih pasov za transmisijo. Kje smo v Sloveniji po desetih letih prizadevanj na tem področju in kako stvar deluje?

Samo radijsko oddajanje na FM področju, kot ga v umetniških kontekstih in projektnih izvedbah izvaja radioCona, je seveda tudi politična akcija. Pri občasnem vstopanju v ta »medijski« radijski prostor, ki je zaseden predvsem s komercialnimi in všečnimi odtujitvenimi vsebinami, je zelo pomembno, da nekdo vsaj občasno zakriči z nečim drugačnim, svežim, provokativnim, lahko tudi manj razumljivim. Da predstavi zvočne izkušnje in dela, ki so zaradi kapitalistično profitnih razlogov drugje namenoma izpuščena, s čimer se širši javnosti namenoma onemogoča dostop do takšnih vsebin. Polje komercialnega in profitnega namenoma siromaši vsebino in ustvarjalnost in proizvaja nerazumevanje, ki je rezultat nevednosti ali globoke ignorance. Začarani krog. 

Zato je radioCona z uspešno izvedeno akcijo Apela za vzpostavitev prostodostopnih radijskih frekvenc leta 2009 (ko je takratni APEK na področju Slovenije za tovrstne projekte rezerviral sedem FM frekvenc) pomembno prispeval k ohranjanju dela frekvenčnega prostora v nekomercialne namene, s tem pa možnosti in dostopnost za umetniško uporabo takega prostora.

Internetno posredovanje naših vsebin je pomembno za mednarodno umetniško sceno, ki nas spremlja in s katero sodelujemo. Za sam projekt radioCona pa je bistveno FM radijsko oddajanje v tem konkretnem prostoru in posredno opozarjanje na številne manjkajoče vsebine ter odkrivanje metod nemedijskega delovanja. Zaradi tega smo tudi naravni zavezniki z Radiem Študent in RTV SLO ARS, ki pri nas poleg nas edina še pokrivata sorodna področja.

Za konec še tole: kako po več kot desetletnem delu, ustvarjanju in soustvarjanju določenega umetniškega polja pri nas in v tujini vidite aktualno slovensko kulturno politiko in kam nas vse skupaj pelje?

radioCona ves čas podpira MOL kultura, Ministrstvo za kulturo pa je projektu namenilo nekaj bornih sredstev zgolj v kratkem vmesnem obdobju in nekako ni prepoznalo kvalitete ali našega mesta v politično razdeljenih umetniških področjih. Seveda pa z Branetom v polju umetnosti delujeva že vrsto let.

Jedro aktualnih težav kulturne politike, ki imajo sicer dolgoletne korenine, vidim predvsem v ignoranci in odsotnosti dialoga s politično garnituro. Priče smo njeni popolni nezmožnosti razumevanja kulture, kaj šele vizije o umetnosti. In kar je še hujše, noče in ne želi slišati strokovne javnosti, ki ji v večini primerov odlično oriše stanje stvari. Odlična in vztrajna so prizadevanja Asociacije, govor Vinka Möderendorferja in drugih akterjev … rezultata pa ni. Priče smo le zastrašujočim izjavam, ki, prijazno rečeno, ne sodijo ne v to družbo ne v ta čas.

In morda je težava še bolj v tem, da ni moralne avtoritete. Ni politikov, ki bi imeli dovolj modrosti in poguma, da bi kulturo umestili v vrh tvorjenja identitete sodobne družbe, kamor jo umešča večina evropskih družb ter jo pri tem hkrati prepoznava kot tržno nišo. Pri nas gre le za strankarski boj in prerekanje za pozicije, stolčke … Vsakršna vsebina se izkoristi za politični boj. Ne morem verjeti, da minister izjavi, da je umetnikov preveč. Ja, naj jih unovči. Kje so bili ti politiki, ko so se odpirale nove akademije, ko se je podaljševalo študij in se je potiskalo ljudi v s.p.-izacijo. Vse to je samo slepljenje pred brezposelnostjo. Naše kulturno ministrstvo je predvsem ministrstvo proti kulturi, kjer ob odsotnosti vizije vodilnega že nekaj let vlada slab birokratski aparat. In ravno dober aparat na ministrstvu (in tudi ministrstvo za kulturo ima nekaj takih) je baza za kvalitetne spremembe, ki pa nastanejo na podlagi vizije umetnosti, razumevanja področja kulture in njenega širšega družbenega konteksta.

Kam nas to pelje, ne vem, ker ne vidim v glave vladajoče garniture, ki si te dni očitno maši ušesa in zatiska oči. Vem pa, da imamo otroke, ki bodo to, sedaj tako mačehovsko vodeno kulturno politiko in umetnost še kako potrebovali. Kot publika, kot akterji, kot družba.