5 let festivala Butik

Tolminski festival Butik se je od ustanovitve leta 2019 hitro uveljavil kot eden bolj priljubljenih evropskih srednje velikih festivalov elektronske plesne glasbe. S skrbno zasnovanim programom, ki odraža trenutno dogajanje na širši elektronski sceni, ter edinstveno lokacijo na Sotočju Tolminke in Soče je Butik Slovenijo trdno postavil na zemljevid poletnih festivalov elektronske glasbe, prav tja ob bok prepoznavnih znamk, kot so Dekmantel, Love International in Dimensions. Med obiskovalci prevladujejo Nemci, Avstrijci, Francozi, Britanci in Slovenci, v zadnjem času pa privablja tudi vse več gostov iz Brazilije, Avstralije, Bližnjega vzhoda, Kanade in ZDA. Program festivala redno vključuje pomembna imena sodobne techno, house, tech house, minimal, electro in bass scene, prostor pa dobijo tudi veterani in veteranke, aktivni že več desetletij. Festival si prizadeva za promocijo domačih talentov, kar pomembno prispeva k mednarodni prepoznavnosti slovenske scene, poleg tega pa dejavno sodeluje z lokalno skupnostjo. Za uspešen festival, v bistvu za katerikoli projekt, je treba zadostiti veliko različnim kriterijem oziroma preseči pričakovanja na več področjih. Skozi leta smo začeli gledati na festival kot na celoto, sestavljeno iz štirih stvari: glasbe, obiskovalcev, lokacije in produkcije. Nad vsem tem pa pride dobra organizacija oziroma vodenje. Na vseh teh področjih moraš doseči zadovoljivo raven ali, še bolje, delati presežke, in če samo pri enem padeš, ne boš uspešen.

Najprej iskrene čestitke ob praznovanju pete obletnice. Pol desetletja obstoja vsekakor ni nekaj samoumevnega, posebno glede na to, da ste že od začetka popolnoma neodvisni, kar zadeva finance in organizacijo. Pred desetletjem sem v kontekstu hrvaškega elektronskega festivala Dimensions, ki ga skupaj z lokalnimi partnerji organizirajo angleški promotorji, slišal, da se tovrstni festivali finančno izplačajo šele po deseti ediciji. Vam pa je zdaj že več let zapored uspelo razprodati festival. Kaj je bil po vašem mnenju razlog za tako hiter preboj festivala med najprepoznavnejše srednje velike evropske festivale plesne elektronike? 

Gašper Sovdat: Razlogov je gotovo več. Za uspešen festival, v bistvu za katerikoli projekt, je treba zadostiti veliko različnim kriterijem oziroma preseči pričakovanja na več področjih. Skozi leta smo začeli gledati na festival kot na celoto, sestavljeno iz štirih stvari: glasbe, obiskovalcev, lokacije in produkcije. Nad vsem tem pa pride dobra organizacija oziroma vodenje. Na vseh teh področjih moraš doseči zadovoljivo raven ali, še bolje, delati presežke, in če samo pri enem padeš, ne boš uspešen. Če pogledam nazaj konkretno za Butik, se mi zdi pomembno, da smo se projekta lotili zelo profesionalno in z jasno vizijo, da postanemo mednarodni festival. To ni bil nikoli samo hobi projekt, ampak nekaj, v kar je ožja ekipa od samega začetka vlagala velik del svojega časa. Potem lahko delaš presežke. 

Saša Vujasinović: Mislim, da je tudi ta osnovna ideja Butika, da je to »ponosno majhen« festival, prišla ravno ob pravem času, ko so ljudje začeli iskati take manjše festivale. 

Gašper: Seveda pomaga tudi, da ko obiskovalci pridejo na prizorišče in zagledajo Sočo, to doda češnjo na vrh torte. Ampak najprej moraš narediti dobro torto. 

Letošnja edicija se v vzvratnem ogledalu zdi prelomna. Od julija je minilo že dovolj mesecev, da lahko pogledate nanjo z nekaj čustvene distance. Doživeli smo kar nekaj legendarnih DJ setov, od avantgardnega b2b-ja CCL in Objekta in house masterclassa z Ryanom Elliotom do progresivnega latinskoameriškega techna Verraca in epskega nedeljskega zaključka na plaži Sotočja, kjer sta nam Eris Drew in Octo Octa priredila pravo house/garage mašo. Kateri nastopi so se vam tako vtisnili v spomin, da ste o njih razmišljali še dolgo po festivalu? 

Saša: Nedeljski zaključek festivala je bil nedvomno eden od vrhuncev letošnje izdaje. Tokrat smo želeli izstopiti iz žanrskih okvirov preteklih let in Eris Drew in Octo Octa sta ponudila res nekaj svežega, česar še nismo slišali na sklepnem nedeljskem dogodku. Kot organizatorji zaradi delovnih obveznosti pogosto nismo imeli priložnosti poslušati setov v celoti, vendar smo kljub temu uspeli ujeli nekaj nastopov, ki so se nam vtisnili v spomin. Med temi zagotovo izstopata b2b nastop Lottie & Lerra ter premierni LIVE nastop Akaja na odru Garden. Omenjenim bi dodal še izjemna nastopa Kie in Gabbsa ter otvoritveni set Jane Fitz. 

Gašper: Mnogi obiskovalci so nam pisali, da je bil glasbeno Butik letos na zelo visokem nivoju, kar poleg izbranim izvajalcem pripisujemo tudi energiji na plesišču in odzivu naše publike. Mislim, da prav ta povezanost med izvajalci in občinstvom omogoča, da festival vsako leto znova preseže pričakovanja.

Kako pa ocenjujete druge vidike letošnje edicije, kot so logistika, varnost, prostorska ureditev in drugi detajli? Kje še vidite manevrski prostor za izboljšanje? 

Gašper: Vedno je prostor za izboljšave in vsako leto se naučimo kaj novega, vsako leto se tudi srečujemo s kakšnimi spremembami. Recimo, letos smo zaradi nove tolminske obvoznice spremenili lokacijo vhoda in dostopa do kampa, kar se je na koncu izkazalo za dobro potezo. Kar se tiče same postavitve odrov, se nam zdi, da smo zdaj nekako ujeli prave pozicije. V prihodnjih letih planiramo še veliko izboljšav, ampak smo prišli do točke, ko ne gre več za kake ključne spremembe, ampak bolj za fine tuning, ki pa vseeno pomembno vpliva na festivalsko izkušnjo; to so npr. boljša ponudba hrane, izboljšave in olepšave infrastrukture, več spremljevalnega programa na in izven festivalskega prizorišča, izboljšava festivalske aplikacije itd.   

Letos ste bili prvič temeljito izpostavljeni na največjih medijskih platformah za elektronsko glasbo, kot je Resident Advisor, ki je spisal pravi hvalospev. Seveda je treba poudariti, da je to posledica medijskega partnerstva, ki ste ga sklenili z njim. Toda nenazadnje tako delujejo vsi največji evropski festivali, od Dekmantela, Draaimolena in Houghtona do The Great Beyonda. To je bila za slovensko sceno tudi prva temeljita predstavitev na mediju, ki kljub vsej svoji problematičnosti še vedno velja za eno od osrednjih platform širše elektronske scene. Domača didžejka Lottie, recimo, je bila v članku posebej izpostavljena. Kaj vam osebno pomeni, da ste dobili potrditev tudi s strani največjih institucij v tem poslu? Nenazadnje ste letos dosegli ogromno število novih ljudi, ki do letošnjega julija še nikoli niso slišali za Tolmin, Butik in slovensko elektronsko sceno. 

Gašper: V bistvu smo imeli glede omenjenega članka kar malo mešane občutke. Zelo lepo je bilo prebrati ta hvalospev. Čeprav je res, da gre tu za medijsko partnerstvo z RA-jem, takega članka ni mogoče kupiti. Ta članek je bil za nas dokaz, da se je Butik res pozicioniral znotraj scene in da je izjemen. Tega se v Sloveniji mogoče niti ne zavedamo. Butik je pač en naš projekt, ogromno Slovencev niti ne ve zanj, a ko prideš v tujino in ljudje poznajo in podelijo same presežke o Butiku, je pa to kar nerealen občutek. 

Po drugi strani pa je ta pozornost lahko dvorezni meč, česar se zavedamo. Ampak če pogledamo na Butik kot platformo, ki je neke vrste showcase za slovensko sceno in artiste, je vsa ta pozornost dobrodošla. Poleg Resident Advisorja je v svojem članku slovensko sceno omenil tudi Trommel, ki je poimensko izpostavil kar nekaj slovenskih imen, kot so Maša, Akaj, Lottie, Lerro, Alex Ranerro, Ian F, Teo ... 

Saša: Eno so torej lepi občutki, ko nekdo prepozna tvoje delo, naslednji nivo pa je še zadovoljstvo ob tem, da s pomočjo Butika postanejo prepoznavni tudi slovenski izvajalci. 

Vas je po uspehu letošnje edicije morda kaj strah, da bi se festival zaradi medijske odmevnosti prebil v mainstream in privabil tudi bolj sredinske goste, ki morda niso zares vaša ciljna publika? 

Gašper: Ja, to je ta dvorezni meč, ki sem ga prej omenil. Zavedamo se, da bi se to lahko zgodilo, čeprav še vedno menimo, da festival kot tak nima dovolj predispozicij, da postane mainstream. Ni velikih imen, zaradi dostopnosti ni kar na dosegu roke, temelji na kampingu, karte so hitro razprodane. To pomeni, da kdor pride na Butik, ve, zakaj je tam. Sigurno pa imamo v mislih to, kako ta medijska pozornost vpliva na občinstvo, zato damo na primer najprej možnost nakupa vstopnic tistim, ki so festival že obiskali.

Pravkar ste najavili novo edicijo vaše afriške avanture. Zanzibar Gathering, ki prihaja februarja 2025, poleg znanih tujih in domačih didžejev vključuje imena, ki še niso nastopila na festivalu, denimo Peach in Dr Banana. Kakšni so dolgoročni načrti z omenjenim projektom, ki se konceptualno precej razlikuje od tolminske edicije? 

Gašper: Ja, res je, gre za drugačen koncept, zato smo ga tudi poimenovali gathering, saj ne gre za običajno festivalsko izkušnjo. Mogoče je tudi avantura dober izraz, saj ni nujno tako dolgoročen projekt; zaradi svoje majhnosti mogoče lažje zamenja lokacijo ali pa dobi še kakšno drugo izvedbo. Gre za neke vrste passion project, ki se je začel v želji, da svoji skupnosti ponudimo nekaj tudi v zimskih mesecih. Razvila se je ta izkušnja, ki ima res poseben format in butično kapaciteto (300 ljudi). Po letošnji izvedbi smo videli prednosti tega, vsi smo se namreč zelo povezali med sabo, ne samo obiskovalci, ampak vsi skupaj, tudi organizatorji in didžeji. Lahko se sliši malo klišejsko, ampak ta interakcija z ljudmi, to, da skupaj plešeš, si vzameš čas za pogovor, to je nekaj, česar imamo vedno manj, ampak rabimo to, in zato je ta izkušnja še bolj dragocena. Zato smo letos tudi neuradno ustanovili Butik Wellness Club. (haha)

Vemo, da ste organizatorji tolminskih festivalov v zadnjih letih doživeli precejšnje pretrese v zvezi z usodo prizorišča. Trenutno je kot zadnje festivalsko leto v Tolminu določena letnica 2027. Kaj napovedana letnica pomeni za prihodnost festivala Butik? 

Gašper: Zadnja leta so bila kar turbulentna, kar se tega tiče. Mi smo to letnico vzeli kot izziv, da do takrat vsako leto znova dokažemo, da je Butik lahko del turizma v dolini Soče in da pozitivno prispeva k lokalnemu okolju. Zato se bomo vsako leto trudili biti še boljši. Nadaljujemo z iniciativo Festivalski Fond, letos smo prvič pripravili brošuro z aktivnostmi izven festivalskega prizorišča, kar bi radi še nadgradili. Namesto, da razmišljamo o letu 2027 kot zadnjem in kako do takrat čim več iztržiti, torej razmišljamo o tem kaj lahko naredimo, da bomo lahko nadaljevali z organizacijo Butika v Tolminu tudi po letu 2027. Upamo, da bodo v lokalnem okolju prepoznali naš doprinos.

Za petkov obletnični dogodek v klubu K4 ste se odločili, da v goste ponovno povabite britansko selektorko Jane Fitz, ki se je s setom na prvem večeru letošnje edicije zapisala med nesporne presežke. Predstavljam si, da je razlog za to tudi v tem, da preprosto nikoli ni dovolj njenih hipnotičnih acid in progressive trance čarovnij. 

Saša: Za peto obletnico smo želeli izbrati izvajalko, ki bi glasbeno čim bolje povezovala različne glasbene stile, ki jih predstavljamo na festivalu, in Jane Fitz je zato zagotovo primerna izbira. Posreči se ji prehajati med različnimi zvrstmi in ustvariti hipnotično vzdušje, ki odraža raznolikost naše glasbene vizije. Namenoma smo se odločili povabiti le eno tujo gostjo, saj želimo dati več prostora našim residentom in domačim nastopajočim, obenem pa preostali del sredstev nameniti za oblikovanje ambienta, ki bo odražal atmosfero na festivalu. Za razliko od standardnih večerov v Klubu K4 bomo tokrat v izkušnjo vključili Zorico, ki bo postala tretji oder. Vsak izmed oder bo nekako preslikal tematiko treh zunanjih odrov Butika.