20.02.2025
Alternativna pop princesa Astrid & The Scandals
Ognjevitost, sestrstvo in pomp vzplamtele kariere.

Astrid & The Scandals
Today at 18:48
samozaložba
2025
Astrid Ana Kljun je v očesu nevihte svojega debitantskega albuma Today at 18:48. V njem opazuje samo sebe in pusti, da je opazovana, vendar je zunanji pogled ne ogroža. Kot performerka tega zahteva in zvezdniški šovbiznis ji je pisan na kožo. Čeprav že na albumu ob poslušanju glasbenica terja pozornost, se to na živih nastopih še očitneje manifestira ob njeni angažirani telesni prisotnosti na odru in z dodelanimi kostumi. Prvenec Astrid & The Scandals vsebuje nebrzdano energijo s poudarkom na čustvovanju, kar Astrid- še dodatno pooseblja v živih nastopih. Today at 18:48 je odličen primer združitve popularnega in alternativnega. Pokaže izvirno širino izraza ustvarjalke, ko plava tako med hladno elektroniko popa in razburkanega rocka kot tudi dušno zapeljivega jazza. Zaradi želje po večdimenzionalnosti je ustvarjalkin debi izdelek brez selekcije, kar pomeni, da noben izmed komadov ni slab, obenem pa se vrhunci izgubijo v dolžini albuma in dejstvu, da smo vse izstopajoče momente že imeli priložnost slišati.
Umetnica je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala klasično harfo in magistrirala iz klasičnega petja, sicer pa je pevka, električna harfistka, tekstopiska, producentka, režiserka videospotov, nastopa v kabaretu in je menedžerka lastnega benda. Today at 18:48 je pripravila prav z njim – Astrid & The Scandals, a ta nastopa v podporni vlogi. V bendu so za klaviaturo, s kitaro in basom Tomaž Zupančič, Luka Flegar s kitaro in Anže Knez za tolkali, producent pa je Tomaž Zupančič (MRFY), ki je skupaj s Kljun – ta je avtorica vseh besedil – spisal tudi večino skladb.
Popularna glasba je ustvarjalni dom Kljun že od prvega projekta, Astrid in Avantgarden, ki je bil predstavljen leta 2019. Formalna pevska izobrazba ji omogoča tehnično dovršeno izvedbo operno obarvane vokalne estetike, medtem ko študij harfe v klasični interpretaciji uzremo le izjemoma. V ospredju prvenca je alternativno popovska Astrid-, zaobjeta v rockovskem univerzumu cele vrste detajlov. Izstopa produkcija, ki deluje kot samosvoj inštrument in uspešno obrzda nasičeno zvočno sliko v bogastvo množice, ne da ta zmezi v kaos. Dinamično prehajanje med atraktivnimi nenavadnimi inštrumentalnimi elementi pokaže, da je glasba enako izvirna vokalu in besedilom, zato bi si želeli, da bi tudi ta vidik dobil pravo priložnost, da zasije. Individualno avtorstvo kreativnega sveta Kljun tej dovoljuje ustvarjanje brez kompromisov in poenoti sporočilo albuma, katerega posamič podajajo singli z zadnjih dveh let: v življenju se je treba soočiti z neprijetnim in z neznanim se odpirajo vrata za pozitivno vznemirjenje. Hkrati njegova zaprtost poslušalko vpeljuje v razmislek o pomenu. Gibke strukture komadov, metafor polna besedila in zgodbe, ki iznenada segajo v nove smeri, izdajajo pogumen pristop, ki bogati slovenski alternativni pop. Vendar zaradi idejne nasičenosti besedil občasno dobimo občutek, da avtorica daje prvenstvo domiselnim jezikovnim manevrom in ne zaokroženosti povedanega.
Kljub temu je album močan, in sicer zaradi glasbeničine sposobnosti, da preigrava različne like, česar se loteva dramatično in kompleksno z glasbeno interpretacijo, četudi zgodbe iz ozadja ne moremo razbrati. Takšen je na primer trio komadov, ki so že bili predstavljeni na EP-ju Triptich (2023) – Kostarika, Berlin in Seme, kjer gre za sago s tremi ženskimi poosebitvami posmrtnega življenja.Tukaj je potrebno izpostaviti, da edini objektiven kiks albuma vsebuje skladba Berlin s frazo »toxic trannies«, s katero Kljun perpetuira homofobni diskurz, čeprav verjetno to ni bil njen namen. Večina drugih skladb na izdaji svojo zgodbe podaja bolj neposredno, zlasti ko gre za ustvarjalno predelovanje življenja same Kljun. Izpostaviti gre unikatno interpretacijo namena intro skladbe z uvodno ADHD, kjer v tretjeosebni izpovedi poda introdukcijo vase oziroma v persono Astrid-. Na albumu nasploh dominirata poživljajoča ljubezen in ognjevitost, Astrid pa je najboljša prijateljica sebi, samoopolnomočenju in sestrstvu. Prešli bi v floskule, če bi Today at 18:48 razglasili za feministično izdajo, vendar trenutki pikrosti na račun toksične možatosti in ljubezni v takšnih zvezah obogatijo pop kulturo z lucidnostjo.
Prvenec Astrid & The Scandals vsebuje nebrzdano energijo s poudarkom na čustvovanju, kar Astrid- še dodatno pooseblja v živih nastopih. Today at 18:48 je odličen primer združitve popularnega in alternativnega. Pokaže izvirno širino izraza ustvarjalke, ko plava tako med hladno elektroniko popa in razburkanega rocka kot tudi dušno zapeljivega jazza. Zaradi želje po večdimenzionalnosti je ustvarjalkin debi izdelek brez selekcije, kar pomeni, da noben izmed komadov ni slab, obenem pa se vrhunci izgubijo v dolžini albuma in dejstvu, da smo vse izstopajoče momente že imeli priložnost slišati. Ob devetih že izdanih so na albumu štiri nove skladbe, izmed katerih uspe na albumu polnem intenzivnih štiklov izstopiti le na EMI 2025 predstavljeno Touché, ki je bila predstavljena na EMI 2025. Tako se zdi, da imamo z Astrid Ano Kljun pred sabo domači primer Chappel Roan, to je počasno tlenje kariernega ognja, ki ima potencial, da eksplodira v resnično prepoznavnost.







