10.01.2022

Amaranthine Petre Strahovnik kot zvočno zdravilo za notranje rane

Amaranthine je delo, v katerem se Petra Strahovnik na izviren način ukvarja z zvoki klavirja.

Marina B. Žlender

Amaranthine

Petra Strahovnik

Amaranthine

Unsounds
2021

Tik pred iztekom starega leta se je na glasbenem horizontu zasvetila zvezda – nova zgoščenka Amaranthine Petre Strahovnik. Gre za delo, v katerem se skladateljica na izviren način ukvarja z zvoki klavirja, in sicer s pomočjo magnetov, s katerimi mikrotonalno spreminja ton. To doseže tako, da magnet približa struni. Ta postopek je nastal posebej za skladbo Amaranthine. Pred nastankom skladbe se je skladateljica posvetila eksperimentiranju in razvijanju možnosti, ki lahko dajo nov glasbeni material. Delo Amaranthine je povsem posvečeno raziskovanju in mehkim niansam mikrotonalnih premen, ki so zdaj dramatično silovite, spet drugič pritajene, enkrat se spreminja barva zvoka, drugič prihaja do drugih drobnih sprememb, znotraj katerih se zvok giblje. Skladba je pisana za klavir, živo elektroniko in trak. Petra Strahovnik s približevanjem in odmikanjem magnetov in z manipulacijami s stiroporom dosega vibriranje, glissando in tremolo učinke. S crescendom in tišino med toni gradi na dramatični razgibanosti, a je ne razvija zunaj okvirov umirjenega meditativnega razpoloženja. Na njem gradi tudi spremembe, ki se porajajo zlagoma in v dolgih intervalih, tako da ostaja zvočni okvir uravnotežen in daje občutek intimne povezanosti. Raje se spusti v ton in njegovo okolje, ga osvobaja in razgali do najbolj skritih delov. Naslov skriva v sebi nesmrtnost, večno lepoto in neminljivost, tudi zvoka. Klavir s svojim zvočnim potencialom je za takšen namen idealen partner in Petra se pri svojem posvečanju učinkom magnetov na zvok igra z našo zavestjo in nas vodi v svet mikrotonalnih sprememb, ki resonirajo v nas ter nas kot meditacija vodijo v svet zvočne intime. Mikrotonalne spremembe ustvarjajo v nas pomirjujoč občutek, umirjajo se naše misli, prednost dobi sprejemanje brez razmišljanja, predajanje zvočnosti in okušanje teh sprememb s pridihom elektronskih zvokov.

Skladba je prvič zazvenela v izvedbi Saskie Lankhoorn na festivalu Dag in de Branding, zatem pa na festivalu Gaudeamus. Pianistka se je zelo vživela v izvajanje na prepariran klavir, ki se mu posveti z magneti tako, da te približuje struni in ton zaniha. Klavir je prepariran s stiroporom in radirko, ki igrata vlogo pri oblikovanju zvoka, tega pa pianistka bodisi duši bodisi podaljšuje s pedali.

Naslov skriva v sebi nesmrtnost, večno lepoto in neminljivost, tudi zvoka. Klavir s svojim zvočnim potencialom je za takšen namen idealen partner in Petra se pri svojem posvečanju učinkom magnetov na zvok igra z našo zavestjo in nas vodi v svet mikrotonalnih sprememb, ki resonirajo v nas ter nas kot meditacija vodijo v svet zvočne intime. Mikrotonalne spremembe ustvarjajo v nas pomirjujoč občutek, umirjajo se naše misli, prednost dobi sprejemanje brez razmišljanja, predajanje zvočnosti in okušanje teh sprememb s pridihom elektronskih zvokov. Porajanje vedno istega tona spominja na Scelsija, ki je imel enako nagnjenje do raziskovanja zvočnega potenciala enega tona. Scelsi se je celo zdravil s tem, da je pritiskal en sam ton na klavirju, kar je vplivalo na njegovo delo. Tudi pri Petri Strahovnik dobimo občutek, da gre za zdravilno moč zvoka, ki nas osvobaja spon in pritiskov družbe ter nam s pomočjo zvočne meditacije omogoča izhod iz nje, naproti potovanju v dušo.