15.03.2021

Basovska transcendenca s slovenske Obale

Mednarodno uveljavljeni mojster nizkih frekvenc razveseljuje z nenapovedanim dolgometražnim debijem, ki zadovoljuje naše in vaše potrebe po basovski transcendenci.

Jaša Bužinel

Left Behind

FLO

Left Behind

samozaložba
2021

Majhnosti domačega glasbenega univerzuma navkljub se Slovenci lahko pohvalimo s pestro razvejano sceno. Na mikroskupnosti razdeljena podzemna elektronska scena obsega številne subkulture in žanre, vse od psytrancea do electra. Ob glasbeni politiki se te med sabo razlikujejo tudi po vrednotah, ki predstavljajo družbeno tkivo neke glasbene skupnosti. Ena takih skupnosti, ki od leta 2017 pušča pečat na globalni dubstep sceni, se je formirala okoli založbe DeepEnd!. Ta pri nas skrbi za ohranjanje vrednot in nadaljnji razvoj estetskih okvirov, ki izhajajo iz tradicij karibske in britanske soundsystem kulture. Prvenec Left Behind prinaša konsolidacijo prepoznavne basovske estetike mladega obalnega ustvarjalca, ki se je s pomočjo domačih entuziastov brez prave medijske podpore uspel prebiti v mednarodno dubstep areno. Za pravo presežno vrednost albumu manjka kak nosilni koncept, ki bi komade osmislil še v širšem kontekstu aktualnega družbenega dogajanja. A če se ozremo na golo zvočnost, je Left Behind eden od tehnično in izrazno najbolj bogatih artefaktov basovske kulture na domači grudi.

Založbo DeepEnd! poznamo po kvalitetnih basovskih muzikah na presečišču dubstepa, future garagea, 2-stepa in grima. Seznam njenih varovancev vključuje imena, kot so Dubdiggerz, CLZ, Gisaza, Kanomotis in FLO. Prav obalni producent Dan Jurca, ki od okoli leta 2015 producira in nastopa pod imenom FLO, spada med njena mednarodno najbolj prepoznavna imena. Jurca je leta 2015, takrat še kot član obalnega kolektiva Elektrofolp, nastopil na festivalu Jungle Flash in žuru v domačem Pomjanu, kjer še danes organizirajo večere basovskih muzik. Glasbeni giro, ki ga tvori s CLZ-jem, Whynnelom in drugimi obalnimi producenti, očitno izhaja iz tega formativnega obdobja. 

FLO je leta 2015 na splet naložil debi Moments EP. Težko je reči, točno koliko EP-jev, remiksev in sodelovanj je sledilo od takrat. Njegova muzika je našla mesto pri profiliranih založbah, kot sta ameriška Upscale Recordings in londonska Chord Marauders, za katero stojijo prominentni obrazi globalne dubstep arene – Geode, Congi, B9 in Jafu. Nekateri njegovi komadi na Soundcloudu danes štejejo za podzemno sceno zavidljivih 30 in več tisoč klikov. Za piarovsko češnjico na vrhu torte pa je leta 2017 poskrbel Aphex Twin: na enem svojih največjih nastopov doslej, na festivalu Field Day v Londonu, je med lastne produkcije vmiksal njegov komad Turn Around z EP-ja Emeria (Chord Marauders, 2017). Čarobni trenutek je dokumentiran na posnetku tega zgodovinskega nastopa, ki si ga je na YouTubu doslej ogledalo več kot milijon ljudi.   

Štiri leta kasneje je FLO diskretno, brez večjega pompa na Bandcamp naložil prvenec, ki ga je načrtoval že nekaj časa. Left Behind tako v slovenske uhlje vstopa približno 13 let po prvem dubstep žuru, ki ga je v tivolskemu klubu Sub Sub (kasneje znanem kot F Club) organizirala ekipa Radyoyo. Gosta sta bila takrat ikoni dubstep scene, Mala in Sgt Pokes. Okoli leta 2009 se je formiral tudi kolektiv Krunch it!, ki je skrbel za dubstep večere v klubu K4. Če se ozremo po časovnici slovenske elektronske muzike, odkrijemo, da je to šele drugi slovenski dubstep album – pionirska vloga je pripadla prvencu Calling Home (2012) ljubljanske producentke .Dot, ki je pred izdajo bivala v londonskem Brixtonu, študirala na inštitutu SAE in izkušnje nabirala na prvih legendarnih DMZ partijih. Bila je v središču dogajanja, ko so se stvari šele rojevale, ko še niti Skream in Benga nista vedela, kaj točno počneta. Lahko torej rečemo, da obstaja neposredna vez med Slovenci in izvornim dubstepom. 

Tudi FLO izhaja iz miselnega okvira, značilnega za zgodnjo londonsko sceno, na kateri je bila ideja anonimnosti precej popularna. Poudarek je bil na fizičnosti glasbe in vseobjemajočem basu. Na platnicah albumov in promocijskih fotografijah so bili producenti pogosto postavljeni v drugi plan, fokus pa je bil na propadajoči mestni infrastrukturi in distopični atmosferi južnega Londona. Tudi platnica pričujočega debija uteleša ta sentiment: na njej je le silhueta producenta med dvema vrstama vagonov, morda nekje na območju Luke Koper. Na globalni ravni moramo zasluge za popularizacijo tovrstne postrejverske urbane melanholije, ki je razpršena po zakotnih in temačnih mestnih ulicah, pripisati producentu Burialu. Ta je z debijem South London Boroughs (2005) in kasneje s prvencem Burial (2006), ki sta izšla pri založbi Hyperdub, odprl novo izrazno polje na meji med dubstepom, temačnejšimi variantami britanskega garagea, znanostjo breakbeatov, ambientom in eksperimentalno, v plasti vinilnega prasketanja in odmeve zvočnih efektov ovito glasbo.

Tudi FLO-jev debi se giblje v sorodnih vodah. S predhodnih izdaj vemo, da se doma počuti tako v sferi udarnejših klubskih štiklov kot tudi v bolj meditativnih dubstep izrazih. Pri slednjih poudarek ni le na fizičnosti sub frekvenc, pač pa tudi na sintovskih melodijah, ki zapolnjujejo srednji frekvenčni spekter, ter raznih atmosferičnih padih in eteričnih ženskih vokalih, ki zapolnjujejo višji frekvenčni spekter. Sanjavi glasovi, ki prevevajo komade Left Behind, Nova Titania in Petite, spominjajo na fantomske vokalne manipulacije Buriala in pop senzibilnost Four Teta. Soroden naboj imajo nekateri otožnejši štikli, kot so Fragola, Distanca in Starp Trek, na katerem gostuje Gisaza. Toda album poleg bolj eksplicitno introspektivnih momentov, ki na neki način v zvok prevajajo karantensko tesnobo oziroma občutek odštevanja minut do naslednje policijske ure, ponuja tudi številne druge žanrske prebliske. Ethereal uteleša tisto pravo izkušnjo zvočnih prikazni, ki jih zajema koncept hauntology kulturnega teoretika Marka Fisherja. Če je Fisher pri Burialu govoril o zvokih, ki asociirajo na podobe južnega Londona pod vodo, bi lahko tu razmišljali o podobi človeka na čolnu sredi poplavljene slovenske obale, ki v popolni tišini od časa do časa zasliši le zamolkle odmeve basovskih pulzov, ki prihajajo z morskega dna. Album prinaša tudi nekaj udarnejših future garage produkcij, kot sta Modra in Chromed Out. Ne manjkajo niti klasični mrakobni dubstep štikli s filmskimi izseki à la Death Touch (ft. Ghostek), v sklepnem delu pa FLO preseneti celo z dvema bonus drum’n’bass bengerjema.

Prvenec Left Behind prinaša konsolidacijo prepoznavne basovske estetike mladega obalnega ustvarjalca, ki se je s pomočjo domačih entuziastov brez prave medijske podpore uspel prebiti v mednarodno dubstep areno. Za pravo presežno vrednost albumu manjka kak nosilni koncept, ki bi komade osmislil še v širšem kontekstu aktualnega družbenega dogajanja. A če se ozremo na golo zvočnost, je Left Behind eden od tehnično in izrazno najbolj bogatih artefaktov basovske kulture na domači grudi.