22.02.2021

Čevelj in vezalka v škatli za čevlje

Dopoldanski nastop dua Shoe & Shoelace na Radiu Študent je dal polet dnevu, saj sta Jure Boršič in Jaka Berger v After partyju postregla z razgibanimi zvoki v free jazz maniri ter jih oplemenitila z elektroniko.

Žiga Jenko

Shoe & Shoe lace (Jure Boršič & Jaka Berger)
Foto: © Radio Študent

V sklopu After partyja je na Radiu Študent nastopil duo z Juretom Boršičem in Jakom Bergerjem. After party je cikel koncertov, ki po meni znanih podatkih ponuja radijske in spletne koncerte že od leta 2009. Gre za utečen format radijskega koncerta s pogovorom z nastopajočimi. Koncerti se odvijajo v dopoldanskem, matinejskem času, ki je za glasbenike dokaj nenavaden. Primarno so koncerti namenjeni radijskemu oddajanju, a je ekipa Radia Študent že pred dobrimi desetimi leti prepoznala potencial spletne objave posnetkov, ko je bilo tovrstno delovanje še v povojih. Kar je le še eden izmed dokazov o vizionarski prebojnosti Radia Študent in njegovem pomenu za slovenski glasbeni prostor. Velikokrat tisto, kar mainstream razume in plača, ni že tudi tisto, kar je pomembno za razvoj družbe in njeno prihodnost. Ustvarilo se je zvočno polje, ki je postreglo z lucidno improvizacijo, polno hitrih preskokov med plastmi glasbe, ki je bila igrana in ponavljana. Različna glasnost zvokov ter postavljanje izven sredine slišnega polja, kjer lahko prisluhnemo glasbenikoma, je glasbi dalo igrivost in dinamiko. Lahko se strinjamo z označitvijo glasbenikov, da elektronika v tem duu predstavlja »shoe box«. Simbolično res ustvarja prostor, znotraj katerega se lahko svobodno gibljeta in ustvarjata.

A tu smo, da zapišemo nekaj vtisov o improviziranem nastopu dua z imenom Shoe & Shoelace, zato se vrnimo k nastopu. Glasbenika sta v intervjuju pred nastopom povedala, da je ime nastalo malo pred samim koncertom. Ime kaže na ambicijo, da razvijeta trajnejšo obliko sodelovanja in postaneta »band«. Ključni moment za nastanek dua sta bila nastop in objava albuma Honey, did you break all my jazz cassettes s triom Bootleg Unit, v katerem je ob Boršiču na saksofonu in klarinetu ter Bergerju s prepariranimi bobni nastopil Francoz Colin Petit z magnetofonskimi trakovi in elektroniko. Trio je bil posrečena kombinacija klasične improvizacijske forme saksofona in bobna ter elektronike, ki jo je Petit spretno uporabljal za sprotno manipulacijo zvoka. Ker pa je koronavirus vsaj začasno preprečil nadaljnje delovanje tria, sta Boršič in Berger ohranila skupno raziskovanje zvoka v smeri, ki jo je trio nastavil. Petita sta nadomestila z modularnim sintetizatorjem zvoka in samplerjem, ki ju upravlja Berger. 

Duo je nastop začel z otipavanjem glasbene materije, ki je bila na voljo v studiu. Boršič je s pihanjem v saksofon brez ustnika in zaprt s plastenko pričel premikati zrak, Berger pa je z nežnim drgnjenjem po koži bobnov ustvarjal prasketajoče zvoke. Verjetno je šlo za igro, ki sta jo že kdaj preizkusila na skupnih vajah in dogovorjen vstop v muziko. Nežen vhod so mestoma našpičile odrezave pridušene činele in saksofonski piski. Zvočna materija se je počasi gostila, glasbenika pa sta počasi vstopila v glasbo. Pri tem jima je pomagala elektronika, ki je s ponavljanjem določenih odigranih segmentov in moduliranjem slišanega širila zvočno polje ter brisala jasnost dvoigre. Ustvarilo se je zvočno polje, ki je postreglo z lucidno improvizacijo, polno hitrih preskokov med plastmi glasbe, ki je bila igrana in ponavljana. Različna glasnost zvokov ter postavljanje izven sredine slišnega polja, kjer lahko prisluhnemo glasbenikoma, je glasbi dalo igrivost in dinamiko. Lahko se strinjamo z označitvijo glasbenikov, da elektronika v tem duu predstavlja »shoe box«. Simbolično res ustvarja prostor, znotraj katerega se lahko svobodno gibljeta in ustvarjata. Tovrstni pristop jima omogoča tudi improvizacijo vsakega posebej. 

Na dobri polovici koncerta, v začetku druge improvizacije, sta glasbenika z uporabo efekta odmeva in njegovih različno hitrih in dolgih ponovitev ustvarjala nekakšno samomuziciranje. Igraje sta ustvarjala zvoke in počasi vsak posebej vstopala v novi prostor skozi nekakšen odmevajoči zvočni tunel. Neodvisno igranje glasbenikov se je postopoma združevalo v skupno igro, odmev pa se je počasi umaknil. Boršič je v drugi kompoziciji posegel po klarinetu, kar je glasbo zaradi narave tega inštrumenta malo zmehčalo in dodalo še nekaj igrivosti. Duo je nastop zaključil v free jazz maniri in brez uporabe elektronike. 

Lahko rečemo, da je free jazz manira ena izmed zvočnih osnov dua Shoe & Shoelace, ki jo učinkovito nadgradi elektronika. Upamo, da bo duo nadaljeval s svojim delom in raziskoval zvočno polje, ki ga odpira uporaba elektronike, tako imenovani »shoebox«. Vsekakor fin koncert, ki ohrani pozornost, čeprav ga spremljamo po spletu. Vsa čast Radiu Študent za izbor in dolgo kontinuiteto cikla After party.