18.06.2019

Glasbeno obarvani teden v Novem mestu

Med 27. in 31. majem je v Novem mestu potekal 5. festival klasične in sodobne glasbe, poimenovan Sem glasba, sem mesto (SGSM). Festival je ponudil najrazličnejši glasbeni in tudi zanimiv spremljevalni program ter tako zajel širšo paleto obiskovalcev.

Tjaša Primc

Tango Story
Foto: © Kulturni center Janeza Trdine

V ponedeljek, 27. maja, se je koncert začel z delom Carmina Burana Carla Orffa, ki je odlomke istoimenske pesniške zbirke združil v delo za simfonični orkester, zbor in vokalne soliste. Tokrat smo poslušali verzijo za tolkala, dva klavirja, zbor in soliste v izvedbi Slovenskega tolkalnega projekta (SToP), Jerneje Grebenšek in Kristine Arnič na klavirju, Zbora Slovenske filharmonije ter Mladinskih pevskih zborov OŠ Center, OŠ Stopiče, OŠ Vavta vas in Glasbene šole Marjana Kozine. Kot solisti so nastopili sopranistka Mojca Bitenc, tenorist Martin Sušnik in baritonist Jaka Mihelač. Nastopajoče je suvereno vodila dirigentka Jerica Bukovec. Pod scensko projekcijo se je podpisal Jaro Ješe, in sicer za pripravo video projekcije (vrtenje kolesa), ki se je predvajala med koncertom. Umetnik si je vrtenje kolesa izbral zaradi zgradbe same skladbe, saj precejšnji del temelji na ideji vrtenja Fortuninega kolesa, t. i. kolesa sreče, ki se v vsakem od prizorov in včasih tudi znotraj posameznega stavka obrne, kjer nadzorno prikaže obrat: radost se spremeni v grenkobo, upanje v bridkost. Delo se prične in zaključi s pesmijo O Fortuna, ki daje celoti okvir. Carmina Burana je v športni dvorani Marof zazvenela mogočno, kot se za festival spodobi. Izvajalci so jo izvedli intonančno stabilno, zbor tudi doživeto. Dirigentka Jerica Bukovec jih je vodila suvereno in korektno. Pri solistih je tako po tehnični kot interpretativni plati izstopal baritonist Jaka Mihelač. Sopranistka Mojca Bitenc in tenorist Martin Sušnik sta bila pri podajanju bolj zadržana, pa vendarle sta tehnično kompleksne parte odpela na zavidljivi ravni.

Novo mesto se je s tem dogodkom suvereno vključilo v niz številnih drugih, večjih mest. Žal vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno, vendar je festival z raznolikim in zanimivim programom vseeno privabil v koncertne dvorane številne poslušalce od vsepovsod.

Po tem glamuroznem prvem koncertu smo v torek, 28. maja, v intimnem ozračju Evangelijske cerkve prisluhnili odličnima poustvarjalkama, kontraaltistki Jeleni Milušić in harmonikarici Merimi Ključo. Predstavili sta skupni projekt – novembra 2018 sta namreč izdali zgoščenko z naslovom Lume. Plošča vsebuje priredbe desetih ljubezenskih pesmi z različnih koncev sveta ter cikel petih avtorskih skladb Merime Ključo, ki temeljijo na romunskih, hrvaških, kosovskih in sefardskih tradicionalnih napevih. Pevka je pred vsako pesmijo predstavila skladbo, da smo jo poslušalci lažje razumeli. Vendar je že pevkino izrazito podajanje besedila doseglo namen, tako da bi ga razumeli tudi brez predhodnega prevoda. Njen glas in interpretacija sta nam dala vse parametre, da smo ljubezenske skladbe pripustili blizu, da se nas dotaknejo. Harmonikarica Merima Ključo je pevko lepo dopolnjevala, jo harmonsko podpirala in se z njo ujemala v vseh pogledih; dialog med harmoniko in glasom je bil neprecenljiv. Tudi v pevskem duetu sta zazveneli čisto in prepričljivo.

Naslednji dan, v sredo, 29. maja, smo v atriju Kulturnega centra Janeza Trdine prisluhnili Kvartetu Tetrakis. Zakaj Tetrakis? Člani pravijo, da so v obliki štirih najpopolnejši, saj se prilegajo drug drugemu kot stranice kvadrata in se medsebojno dopolnjujejo, poleg tega pa prihajajo iz štirih različnih koncev Slovenije, delujejo v vsaj štirih različnih službah in so iz štirih različnih generacij. Predstavili so štiri dela, igrali pa so na eno marimbo. Dela je med seboj povezovala pravljica Kakor napravi stari, je zmeraj prav Hansa Christiana Andersena, ki jo je za to priložnost posnel Jure Longyka. Tolkalka, domačinka Petra Vidmar, je koncert pričela s Preludijem št. 1 Emmanuela Séjournéja, sledila je Angleška suita št. 2 v a molu Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Petre Vidmar in Vita Opeke. Pri tretjem delu so bili na odru tudi trije tolkalci: že omenjenima se je namreč pridružila Katarina Kukovič, da so skupaj suvereno odigrali skladbo Stubernic Marka Forda. Za konec so pustili najslajše, Šavlijevo skladbo Con-tact. Pri tem delu smo sodelovali tudi poslušalci. Tolkalci (pridružil se jim je četrti član, Matevž Bajde) so jo izvedli na vrhunski ravni in tako prepričljivo, da smo poslušalci prosili za dodatek, in prejeli smo delo mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Koncert je bil izjemen, z odlično pripravljenim programom. Pravljica sama ni imela povezave s skladbami; bila je razdeljena na štiri dele, po vsakem prebranem delu pa je na oder prišel dodatni izvajalec. Tako so izvajalci torej s številčnostjo in kompleksnostjo igranja še bolj stopnjevali napetost pravljice in nas držali v pričakovanju do konca koncerta. 

V četrtek, 30. maja, smo prisluhnili vrhunskim umetnikom, ki so pod naslovom Tango Story predstavili zanimiv koncept tanga. Popeljali so nas od starega tanga vieja iz gostiln in bordelov Buenos Airesa do klasičnega modernega tanga, t. i. tanga nueva. Za to so poskrbeli harmonikar Borut Zagoranski, violinist Matija Krečič, kontrabasist Žiga Golob, multiinštrumentalist Marko Korošec in pianist Mladen Delin. Peter Srpčič je večer, nabit s strastjo in virtuoznostjo, začinil z recitiranjem poezije. S plesom sta koncert lepo dopolnila svetovna prvaka v tangu, Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj, s svojim čudovitim glasom in prezenco pa je Irena Yebuah Tiran skladbam vdahnila poseben čar. Z izvedbo skladbe Yo Soy Maria je poslušalce popolnoma očarala.

V petek je po koncertu nagrajencev 3. mednarodnega pevskega tekmovanja sledila, zdaj bi lahko rekli, da že kar tradicionalna Noč slovenskih skladateljev. Društvo slovenskih skladateljev s koncertom, kot je bil ta, širšo javnost seznanja z novimi slovenskimi skladateljskimi stvaritvami, ki se lahko postavijo ob bok svetovni sodobni glasbi. V izvedbi fagotista Janeza Pincoliča, saksofonista Domna Korena in harmonikarice Mance Dornik so zazvenela novonastala dela slovenskih skladateljev Dušana Bavdka, Tjaše Cigut, Vladimirja Hrovata, Igorja Krivokapiča, Miroslava Paškvana, Corrada Rojaca, Petra Šavlija in Helene Vidic.

Mestna občina Novo mesto in Zavod Novo mesto sta z letošnjim festivalom Sem glasba, sem mesto lahko več kot zadovoljna. Novo mesto se je s tem dogodkom suvereno vključilo v niz številnih drugih, večjih mest. Žal vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno, vendar je festival z raznolikim in zanimivim programom vseeno privabil v koncertne dvorane številne poslušalce od vsepovsod.