24.05.2017
Igra prepuščanja in pritegovanja
S koncertom v Vodnikovi domačiji se je zaključila tretja karavana mednarodnega projekta Brezmejna disonanca, v katerem slovensko stran kot producent zastopa FriForma. Nastopil je trio Kováts / Maierhofer-Lischka / Drašler.
Brezmejna disonanca je platforma, namenjena formiranju in predstavljanju mednarodnih sestavov s področja improvizirane glasbe. Gre za združenje treh organizacij, avstrijske, madžarske in slovenske FriForme, oziroma KUD Mreža. Namen platforme je, da se združijo trije glasbeni predstavniki vsake od posameznih držav in v treh dneh odigrajo tri koncerte, in sicer v Budimpešti, na Dunaju in v Ljubljani. Koncerti v Ljubljani se snemajo in nato izidejo kot zvočni posnetek.
Brezmejna disonanca je skupaj gostila tri koncertne serije. Predhodno sta nastopila tria Irene Kepl / Jošt Drašler / Gergely Kovács in Markus Krispel / Matija Schellander / Szilveszter Miklós.
Zasedba Gergő Kováts / Margarethe Maierhofer-Lischka / Vid Drašler, ki je letošnjo edicijo zaokrožila, je 16. maja najprej nastopila v budimpeškem klubu Kék Ló, dan kasneje je sledil nastop v dunajskem klubu Mo.ë, 18. maja pa so druženje zaključili v Vodnikovi domačiji v Šiški.
Gre za glasbenike iz iste glasbene generacije (rojeni v letih 1983, 1984 in 1986), ki vsi delujejo kot inštrumentalisti in glasbeni pedagogi. Prihajajo iz različnih glasbenih okolij in ozadij. Saksofonist Gergo Kovats je diplomant Akademije Franz Liszt v Budimpešti, ki je svoje znanje razširjal na Haškem kraljevem konservatoriju. Kontrabasistka Margarethe Maierhofer-Lischka je študirala kontrabas, glasbeno pedagogiko in muzikologijo na univerzah v Dresdnu, Rostocku in Gradcu ter šolanje nato zaključila s študijem sodobne glasbe na dunajskem Klangforumu. Tolkalec Vid Drašler je diplomant šole Zlatka Kaučiča, ki je svoje glasbene izkušnje pridobival in nadgrajeval znotraj številnih glasbenih projektov, kot so Zmajev rep, Relight, Balžalorsky Drašler 3o, Trojnik, Drašler Karlovčec Drašler Trio, Orkestrada, Kombo, Orkester Brez meja / Orchestra Senza Confini. Ob številnih zvočnih zapisih sodelovanj z različnimi glasbeniki je leta 2014 posnel še svojo prvo solistično zgoščenko Kramljanja.
Ugotovitev, da bo Vid nastopil prav s prirejenim setom bobnov, s katerim je po več kot desetletnem raziskovanju in dograjevanju posnel odlična Kramljanja, je znatno dvignila poslušalska pričakovanja. Trio je kolektivno improvizacijsko igro uprizoril v dveh glasbenih setih in k muziciranju pristopil skrajno kontemplativno in senzibilno. Trialog je zaznamovala serija dinamičnih zasukov in dramatičnih premen, skozi katero se je izrazil dober občutek za temporalnost in premišljeno podajanje zvočnih nians. Naj so bili v ospredje postavljeni subtilni perkusivni drobci, odeti v sfero tišine, ali pa dolge in nasičene zvočne sekvence, vselej je kolektivna igra prefinjeno odmerjala svojo napetost in izkazala pravo mero gibkosti in povezanosti.
Glasbenikom so bile zaupane enakovredne vloge v glasbene pripovedi, znotraj katere so dobili dovolj prostora, da so izpostavili lasten karakter in pristop k muziciranju. Več zamaknjenosti in poglobljenosti v zvočno meditacijo sta izkazala Kováts in Drašler, ki sta uprizorila sila pester nabor ritmičnih nians in zvočnih razširitev, a je bila vendarle Margharete Maierhofer-Lischka tista, ki je njune intervencije povezala v koherentno celoto ter ob tem poskrbela še za to, da smo dobili vpogled v njen lastni izraz. Kljub zvočni in izrazni bogatosti skupinskega muziciranja je bila njegova forma dokaj statična. Nikomur od glasbenikov ni uspelo znotraj kolektivne igre izraziteje zamajati njenega poteka in kolegov izzvati, da bi se podali v nove smeri. Bila je to predvsem igra prepuščanja in pritegovanja, ko so se nove usmeritve nakazale skozi solistične intervencije, h katerim sta v nadaljevanju zlagoma pristopila še preostala dva člana tria ter pri tem bolj ali manj zvesto sledila predhodniku. Morda je to odraz medsebojne spoštljivosti glasbenikov, ki so se prvič srečali šele dva dni dotičnim koncertom, morda pa odraz premišljenega pristopa k temu, da iz nastopa nastane kar najboljši zvočni posnetek. Posamezne intervencije glasbenikov so dokazovale, da zmore vsak od njih še kako pretresti, preobrniti in pregnesti zvočno gmoto. Zato bi bilo lepo videti in slišati, da bi nove muzike skupaj soustvarjali še naprej.