25.08.2023

Iz kletnih v kavarniške prostore

Mini ploščka Shekuze in N3 poslušalčeve nevralgične točke preizkušata z zvrhano mero elektronskega nemira.

Miroslav Akrapović

Floorcuts / Hakl

Shekuza / N3

Floorcuts / Hakl

Tehnopolis / КАФАНА
2023

Mini ploščka oziroma mini albuma poslušalčeve nevralgične točke preizkušata z zvrhano mero elektronskega nemira. Naš stari znanec Shekuza nas tokrat kar preslika na plesišče, N3 pa vrača alergični house (u)trip v zakajene kavarniške sobice. Da ne bo pomote, izvajalca Miha Šajina in Bine Kramar oba ne glede na starostno razliko prisegata na kletne prostore glasbene kulture. V nobenem primeru ne moremo govoriti o mainstream glasbi, kar že v izhodišču določa okrožje njunih odjemalcev in resetira odmev njune godbe. A pojdimo po vrsti.

Miha Šajina aka Shekuza se na svojem kratko (na)rezanem mini ploščku Floorcuts usmerja predvsem k naravni techno ritmiki, ki nikogar ne pušča ravnodušnega. Njegova techno miniatura je rapidno stopnjevanje plesnih vibracij, ki se numerično natančno razlegajo skozi skladateljeve misli, poteze, manire in emocije. Ko vstopite v vrtinec prve skladbe Laminate, se stežka ubranite naletu zvočnih tlakovcev, ki venomer ohranjajo intenziteto vašega gibalnega in slišnega okrožja. Shekuza ob svoji modularni sintetiki, ki je temelj in izhodišče njegovega glasbenega ustvarjanja, torej še enkrat dokazuje, da je eden naših največjih techno mojstrov. Hardwood se sliši kot monografska lesna industrija, v kateri so zabrisane meje med sekači in posekanimi. A Shekuza zagotovo seka! Tisto, kar plemeniti njegov izraz, je dejstvo, da poslušalec sliši večdimenzionalno zvočno planjavo, kot da bi bil zares bombardiran z vseh smeri. Slednje se pretaka tudi v skladbo Parquet, ki le na momente ponudi premor poslušalcu, nevajenem plesnih podvigov. Kajti, roko na srce, Shekuza s svojim mini albumom sporoča: »kdor ne pleše …, ne sliši!« In takšen je tudi zaključek, fenomenalni outro s skladbo Stone. Če je kdo stoner techno glasbe pri nas, je to zagotovo Shekuza. Seveda gre za rockovsko prispodobo, ko pravim »stoner«, a ta se še kako prilega njegovi zaključni skladbi – huronskemu desantu sozvočja, ki odtisne bit ali dve v eklektično zaporedje narativnih, tribalnih motivov. Vrhunsko! Shekuza ob svoji modularni sintetiki, ki je temelj in izhodišče njegovega glasbenega ustvarjanja, torej še enkrat dokazuje, da je eden naših največjih techno mojstrov.


N3 aka Bine Kramar slovi kot »ljubljanski boy summer«, točneje (T)raper, član kolektiva Capital Crew, ki presega žanrski bazen domačinskega elektro house izrazoslovja. In seveda trapa, ki se marsikje na naših balkanskih območjih sliši kot »pošastna« turbofolk različica rapa. Bine aka N3 je na svojem solističnem mini albumu Hakl bolj približek britanskem house trip – u, ki ga že nekaj let suvereno projicirajo Disclosure v svojih neštetih različicah kolaboracije z podtalnimi pop zvezdniki. Tudi N3 ohranja že v uvodnem komadu Ca Ji (feat. CJ$) ta ultimativni lirični kombo lahkotnega poletnega večerja. Ta se prelevi v Sédè, ki ažurira numizmatiku romantičnega spogledovanja, a vseskozi vibrira na valovih ultimativnega plesnega housiča, ki ga domiselno zarezujejo kitarski vložki kot prvovrstna generacijska iznajdba. Skladba Ful Dobr (feat. Schayes) se sliši kot, da bi N3 recikliral udobje Barryja Whitea in ga projiciral v numerologijo generacije Z; nešteto ritmičnih presledkov v tekočem sexy muvingu, ki prikliče seveda okajeno okolje jutranje kavice ali kar kavarne. In za zaključek, kakopak dober občutek s skladbo Gut Feeling (feat. 3II) kot vrhunec štiri četrtinskega beata v katerem Bine brez evforije, a vselej suvereno sklepa besede, rime in kitice ob hišno – bratski estetiki, ki ji pri nas ni para. Poletja ni še konec!