Sinti in hipnagogija

Aljaž Košir, veteran ljubljanske glasbene scene zadnjih petnajst let, ki občasno deluje tudi pod techno psevdonimom S.S.S., je pred nedavnim naznanil pokop svojega prvotnega alisa Softskinson. Zamenjava imena za izvajalca ni majhna stvar. Navadno izdaja, da prihaja novo poglavje oziroma da se spreminjajo estetske smernice, toda v njegovem primeru je bržkone šlo le za to, da se je starega naveličal oziroma ga prerasel. Odločil se je za ime, pod katerim smo ga na ulicah prestolnice pravzaprav že poznali – Fejzo DJ.  V vsakem primeru morate album poslušati po dobrih slušalkah, saj se šele tako razkrijejo številni detajli in fantomski zvoki, ki strašijo po njegovih kompozicijah. Prav ti glasbi vdahnejo karakter, ki je kljub sorodni atmosferi drugačen od, denimo, ritmično bolj izrazitih del kolege Christiana Kroupe oziroma Alleged Witches. In čeprav bi od Fejza DJ-ja po vseh teh letih ustvarjanja morda pričakovali bolj veseljaški, uživaško razpoloženi prvenec, ki bi odražal njegovo ljubezen do italo housa in sorodnih feel good odvodov, je introspektivna seansa, ki jo ponuja album Almost Asleep, dobrodošlo presenečenje in pomemben nov košček v mozaiku slovenske podzemne elektronike. 

Košir je mož mnogih talentov: oblikovalec, ilustrator, bobnar zdaj že več let neaktivne zasedbe YGT, član nekoč vplivnega kolektiva Don’t Make New People, idejni vodja že dolgo speče založbe Sezam in predvsem didžej ter producent z dolgim stažem, saj glasbo izdaja že vsaj trinajst let. Že hitri prelet njegovih spletnih kanalov pokaže, da gre za t. i. Soundcloud producenta stare šole, ki na platformi še danes redno objavlja svoje produkcije. Njegov slog lahko v grobem opišemo kot izrazito eklektično spojino različnih odtenkov housa in techna. Samo v zadnjih letih je naložil številne produkcije, ki jih zaznamujejo precej različni slogi: nagruvan disko house, deep house, balearski italo džemi, jazzy house, retro UK house, progressive house, indie dance štikelci, breakbeat, ghetto tech, dabke tech house, zadubirani džemi, detroitski electro, baile funk bass, chip tune techno, big room editi, euro trance koprodukcije z duom Rotor Motor, jazzy downtempo, hip hop mikstejpi, lo-fi ambient, chill out elektronika, acid breaksi, soundtracki za modno pisto in berlinski techno.   

Almost Asleep, njegov albumski debi za založbo DE/FRAGMENT, presenetljivo ne predstavlja sinteze zgoraj naštetih zvokov, kot bi morda pričakovali. Prej ga lahko opišemo kot odklon v levo, natančneje v sfero atmosferičnega techna, ambienta, downtempa in kozmične elektronike. Pri grajenju atmosfere izhaja iz močnih sintovskih motivov, ki jih skoraj kiparsko manipulira in obdeluje z različnimi parametri. Košir je ploščo osmislil okoli fiktivne cinematične izkušnje, in namesto da bi se prilagodil namišljenim okvirjem, si je svoje ideje dovolil razviti intuitivno, brez prevelikega obremenjevanja s funkcionalnostjo. Uv/odna skladba VOIDS ALIKE, ki gravitira okoli zlovešče rjovečih melodij in občasnih obrednih tolkal v slogu Hansa Zimmerja, močno spominja na impresivni soundtrack rejv trilerja Sirat (2025), ki ga je podpisal britanski veteran Kangding Raya. Svinčena atmosfera ambientalnega kosa CALMING HEAT nudi kuliso za razne dušne posle, medtem ko v skladbi AEROSOLE poživljajoči akordi, ki mežikajo dediščini italo housa, in lenobne acid melodije delujejo kot metafora za sončne žarke na sveže jutro. Ritmična podstat, ki jo med drugim tvorijo zvoki kapljanja, je tu nekoliko bolj poudarjena, nekako v tradiciji porejverske chill out elektronike devetdesetih let. V spokojnem downtempo komadu RHYTHM IS A PRANCER pride posebej do izraza njegova osebna zgodovina bobnarja, ki zna spretno sinkopirati svoje ritme. Prominentni sintovski motiv (t. i. supersaw zvok) pesmi SUP AND PADEL spominja na delo sintovskega maga Alessandra Cortinija, lahko pa bi šlo tudi za diskretni poklon muzikam, ob katerih je Košir odraščal, zlasti zvokom domačega hipsterskega dua new wave syria in balkanskih legend Lollobrigida. Po drugi strani pesem RELAX BUT NOT TOO MUCH izpade, kot bi šlo za nedokončani projekt njegovega benda YGT. Asociacije sprožajo predvsem zvoki bobnarskih metlic in rahlo otožni, downpitchani motiv nekakšnega trobila, ki bi pravzaprav lahko bil tudi do neprepoznavnosti razmrcvarjen človeški glas. Album zaokroži kompozicija SENSE AND SENSIBILITY, ki bi jo nevednežu morda lahko prodali kot obskurno rariteto ambasadorjev elektronike berlinske šole à la Tangerine Dream. Za bonus vas na koncu čakata še dva plesišču prikrojena remiksa komada CALMING HEAT, pod enim je podpisan duo Stagnat (bolj nežna in kontemplativna deep techno varianta, ki pusti odličen vtis) in pod drugim producent Selgor (bolj melodična, skoraj trancerska, pogojno big room interpretacija z močnim čustvenim nabojem). 

Z vidika holistične poslušalske izkušnje pogrešamo nekoliko bolj dinamično notranjo dramaturgijo, ki bi dodatno podkrepila cinematični, obenem pa tudi sanjski karakter plošče. Naslov morebiti celo namiguje na hipnagogijo, to je prehod med budnostjo in spanjem – pomislite na tisti hipni trzljaj in občutek padanja v prazno, ki smo ga gotovo doživeli že vsi. V vsakem primeru morate album poslušati po dobrih slušalkah, saj se šele tako razkrijejo številni detajli in fantomski zvoki, ki strašijo po njegovih kompozicijah. Prav ti glasbi vdahnejo karakter, ki je kljub sorodni atmosferi drugačen od, denimo, ritmično bolj izrazitih del kolege Christiana Kroupe oziroma Alleged Witches. In čeprav bi od Fejza DJ-ja po vseh teh letih ustvarjanja morda pričakovali bolj veseljaški, uživaško razpoloženi prvenec, ki bi odražal njegovo ljubezen do italo housa in sorodnih feel good odvodov, je introspektivna seansa, ki jo ponuja album Almost Asleep, dobrodošlo presenečenje in pomemben nov košček v mozaiku slovenske podzemne elektronike.