Homogenost zvočne celote

Beseda homogenost v naslovu tega zapisa se, prosto po Prešernu, nanaša predvsem na umetniški genetski odtis, ki ga v okviru pestrega nabora elektronskih viž na pričujoči kompilaciji za sabo pušča deset glasbenikov. Založba in kolektiv De/Fragment se v vsem času svojega delovanja poskuša osredotočiti na popolno umetniško svobodo izražanja in na široko odpira vrata nekonvencionalnim praksam znotraj elektronske glasbe. In zadnja zbirka VA Volume III [DEFRAG009] v tem oziru ne zaostaja ne po tehnični in produkcijski noti kot tudi ne po vsebinski plati. Gre za nabor bolj ali manj znanih domačih in tujih avtorjev, ki s svojim navdihom tlakujejo nove poti žanrske prepoznavnosti. Zadnja zbirka  ne zaostaja ne po tehnični in produkcijski noti kot tudi ne po vsebinski plati. Gre za nabor bolj ali manj znanih domačih in tujih avtorjev, ki s svojim navdihom tlakujejo nove poti žanrske prepoznavnosti. Decibeli gor ali dol, to je album, ki zahteva pozornost in glasnost!

Že uvodna skladba Calling My Existence izpod prstov Selgora potisne naša slušna čutila v simetrijo zvočne naracije, ki nas popelje skozi fino brušene postojanke iskrive modulacije. Naš stari znanec Fejzo DJ nas v sofisticiranem večdimenzionalnem ambientu skladbe Dive ohrani v območju pretkane levitve zvoka in svetlobe, kjer vsaka zlitina zvokov plemeniti ritem. Za razliko od Threesonating, kjer se Key Ratio poigrava s tremi zvočnimi sonarji, kot da bi iz nas črpal še zadnje odtenke dojemljivosti za galopirajoči minimalizem. Dvidevat lomljivost ritmov v skladbi Eidetic zaluča v neraziskane vode, kjer se notni zapis projicira, kot da sam od sebe, in daje vtis razvejanosti hitropotezno mislečega poglabljanja v neobrzdano harmonijo. Terranigma v Torsion Engines razkriva tančico motoričnih techno sposobnosti, ki se jih kot plesalec zlahka nalezeš na plesnem podiju, četudi skladba nepričakovano menja hitrost in finišira kot polnokrvni drveči bolid. Gostujoči belgijski čudežni deček Tangie nas v Obscure Electronics popelje v osrčje elektronskega jamskega sveta, kjer poslušalec dobi občutek, da se iz njegovih zvočnih kapnikov nalagajo masivni sloji nekonvencionalnih tonov, ki vselej delujejo presenetljivo harmonično. V istem ritmu nadaljuje Obscur s skladbo Sinking Into Myself, ki v duhu naslova ponotranjenost vodi na dnevno svetlobo in je kot nekakšen psihoterapevtski plemenski ritual očiščenja, kjer se dramaturgija obreda le stopnjuje. Douchean s skladbo Xanadu povzame naše motorične sposobnosti, ko nas preveva njegov zvočni cirkular ter prostorsko vzdušje iz nevrotičnega zasuče v erotično. Mal Mental, techno modulator iz Barcelone, nas v Bad Smell preseneča z modificiranimi vložki, ki njegovo tehnometražo potiskajo v kalne vode umazanih vibracij in ritmov. Za konec naši dunajski glasbeni ambasadorji Stagnat predstavljajo skladbo We Better Stop Here Because The Horses Are Dead, ki nas skoraj hipnotično popelje v dovršeno techno umetnino, kjer se drobni zvočni delci filigransko povezujejo v drvečo plesno rapsodijo.

Decibeli gor ali dol, to je album, ki zahteva pozornost in glasnost!